DL: Reorganizacija upravnih enot - Edini so si, da je potrebna, vendar …

16.6.2023 | 14:10

Upravni enoti v Novem mestu (na fotografiji ) in Brežicah bi bili po predlogu reorganizacije edini sedežni upravni enoti v JV Sloveniji in Posavju. (Foto: Martin Luzar)

Po delovnem predlogu naj bi število upravnih enot v Sloveniji zmanjšali z zdajšnjih 58 na 12 – Več občin in njihova združenja so že izrazili nasprotovanje predlogu

V zadnjih dneh se veliko govori in piše o reorganizaciji upravnih enot v Sloveniji. Čeprav so si vlada in ministrstvo za javno upravo na eni strani ter občine in njihova združenja na drugi edini, da je reorganizacija potrebna, pa že zdaj, ko se predlogi šele oblikujejo, to že buri duhove.

Vlada se že nekaj časa zavzema za modernizacijo in reorganizacijo delovanja upravnih enot. Ministrstvo za javno upravo je zato decembra lani ustanovilo strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, njegova naloga je predlagati rešitve, ki bodo upoštevale pozitivne točke delovanja upravnih enot in tudi zaznane slabosti, ki se pojavljajo pri njihovem delu, kot so neenakomerna obremenjenost posameznih upravnih enot in s tem njihovih uslužbencev, različne prakse upravnih enot pri izvajanju javnih nalog oz. upravnih nalog na dokaj majhni zaokroženi teritorialni celoti in kadrovski izzivi. Po eni od različic izhodišč omenjene skupine, ki so prišla v javnost, naj bi trenutnih 58 upravnih enot zmanjšali na 12, preostale, ki so danes opolnomočene, pa bi postale izpostave, kar pomeni, da se pri njih ne bi več dalo urejati ne gradbenih dovoljenj ne zadev za tujce; po drugi različici pa naj bi šlo za združitev podpornih nalog na 12 izbranih upravnih enotah.

PREZGODNJA RAZPRAVA

Kot pravijo na ministrstvu za javno upravo, so glavni cilji sprememb dvig zaupanja javnosti v javne institucije, strateško upravljanje javnih institucij in koordiniran razvoj javne uprave, razlog za zmanjšanje upravnih enot pa naj bi bil po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da so naše upravne enote po velikosti in obremenjenosti neenake in da želijo z reorganizacijo poskrbeti tudi za kadrovski primanjkljaj. Kot pravi ministrica, je o reorganizaciji še prezgodaj govoriti, saj da gre na tej stopnji samo za zbiranje predlogov možnih rešitev, ki se oblikujejo znotraj strokovnega sveta za trajnostni razvoj javne uprave, in se bodo o natančnejši reorganizaciji pripravljavci predloga tudi z občinami pogovorili jeseni. Kljub temu pa so že več občin in njihova združenja izrazili nasprotovanje predlogu, med njimi tudi mestna občina Krško in Skupnost občin Slovenije.

NASPROTOVANJE

  »Mestna občina mora biti po zakonu tudi upravno središče širšega območja,« pravi župan MO Krško Janez Kerin.

»Ponovnemu poskusu centralizacije, čeprav pod izgovorom, da gre za reševanje kadrovskega primanjkljaja in združevanja znanja in dela na upravnih enotah, v takšni obliki in na takšen način v celoti nasprotujemo,« je v dopisu o predlogu reorganizacije upravnih enot, ki so ga poslali ministrstvu za javno upravo, zapisal krški župan Janez Kerin. Predlogu, po katerem bi bilo število upravnih enot s trenutnih 58 zmanjšano na 12 (sedežnih) upravnih enot, in sicer s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici, Murski Soboti, Kopru, Slovenj Gradcu, Brežicah, Zagorju ob Savi in Postojni, preostale upravne enote pa bi postale samo izpostave oz. ožja upravna središča za preproste vsebine, ostro nasprotujejo.

»Zakon o lokalni samoupravi navaja, da mora poleg geografskega, kulturnega in gospodarskega središča biti takšna občina, ki ima status mestne občine, tudi upravno središče širšega območja. Sprašujemo se, kako je potem možno, da je Mestna občina Krško izključena kot ena izmed dvanajstih sedežnih upravnih enot v novem predlogu,« pravi župan. Takšna rešitev, da upravni enoti v Krškem in Sevnici nista predvideni kot sedežni izpostavi, tudi geografsko, kot pravi, ni smiselna, saj to pomeni večjo oviro za občane mestne občine Krško, še zlasti pa za občane občine Sevnica, od katerih se po tem predlogu pričakuje, da bodo za reševanje nekaterih bistvenih upravnih zadev morali opraviti dolgo pot vse do Brežic, medtem ko je mestna občina Krško tudi geografsko umeščena na sredo regije.

Da občine ob reorganizaciji upravnih enot pričakujejo nezmanjšano dostopnost do storitev države, je tudi stališče Skupnosti občin Slovenije. Prestavljanje nalog v centralne upravne enote bi lahko povzročilo, kot opozarjajo, zmanjševanje kakovostnih delovnih mest v različnih lokalnih okoljih, kar ni zaželeno. Prav tako pa vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju na področjih izven avtocestnega križa vpliva tudi na zmanjševanje preostalih zaposlitev, kar pa lahko, kot opozarjajo, privede tudi do izseljevanja. Pričakujejo, da bodo predstavniki občin oz. reprezentativnih združenj vključeni v proces preoblikovanja organiziranosti države na terenu kot enakopravni partnerji v vseh fazah postopka, saj bodo, kot pravijo, posledice slabih ali dobrih rešitev nosile prav občine in njihovi občani.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 6. aprila 2023

Mojca Leskovšek Svete