IKT

(Intervju) »Čeprav smo največji startup na svetu, imamo za sabo dolgo korporacijsko zgodovino«

Z Iztokom Zajcem, direktorjem Kyndryla Ljubljana, smo se pogovarjali o tem, kakšno podjetje je Kyndryl po izločitvi iz korporacije IBM, s čim se ukvarja ter kakšen je njegov položaj na svetovnem in slovenskem trgu.

Podporniki obveščajo

FINANCE
IKT
Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?
IKT
DIGITALNA DOSTOPNOST
IKTRedakcija IKT Digitalna dostopnost bo sredi leta 2025 postala zakonska obveza – kaj to pomeni za podjetja?

Več o tem boste izvedeli na brezplačnem izobraževanju, ki ga organizira Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si.

FINANCE
IKT
Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja
IKT
ADD KONFERENCA
IKTPodpornik projekta Kako je videti virtualni pomočnik za podjetniška okolja

To boste lahko izvedeli na letni konferenci podjetja ADD, na kateri bodo govorili tudi o novi regulativi, ki bo krojila nadaljnji razvoj, ter o podatkih in umetni inteligenci.

FINANCE
IKT
Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji
IKT
ZASEBNA 5G OMREŽJA
IKTPodpornik projekta Slovenski Kontron lansiral zasebno mobilno omrežje 5G v nemški proizvodnji

Gre za naložbo v robustno omrežno infrastrukturo, ki je pripravljena na prihodnost in podpira trenutne in prihodnje potrebe po brezžični povezljivosti v proizvodnji in skladišču

FINANCE
IKT
Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem
IKT
NAGRADA ZA INOVACIJO
IKTPodpornik projekta Kako bodo s pomočjo umetne inteligence preprečili izumrtje atlantskega lososa na Norveškem

Rešitev je v okviru pobude Tech4Aall razvil Huawei skupaj z lokalnimi partnerji

FINANCE
IKT
Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga
IKT
DIGITALNI TRG
IKTPodpornik projekta Poziv za obnovo pravil enotnega digitalnega trga

Digitalno preobrazbo tradicionalnih industrij bi bilo treba voditi z jasnimi pravili za dostop in delitev podatkov

Avtor
avtor
15.09.2022 09:30
Čas branja: 7 min
(Intervju) »Čeprav smo največji startup na svetu, imamo za sabo dolgo korporacijsko zgodovino«
»Globalno naslavljamo trg, ki bo kmalu vreden 500 milijard dolarjev.«

Z izločitvijo infrastrukturnih storitev IBM je 4. novembra 2021 za nekatere kot spin-off za druge pa kot startup na newyorški borzi začel kotirati Kyndryl, največje svetovno podjetje za upravljane storitve informacijskih tehnologij. Podjetje ima 90 tisoč zaposlenih in štiri tisoč strank, med katerimi je 75 odstotkov podjetij z lestvice Fortune 100. Letni prihodek znaša 19 milijard dolarjev. Po skoraj letu dni samostojne poti smo se o njegovi umeščenosti na slovenskem trgu pogovarjali z Iztokom Zajcem, direktorjem Kyndryla Ljubljana.

Kako se je na slovenskem trgu uveljavila blagovna znamka Kyndryl? Stranke, ki ste jih imeli še kot podjetje IBM, ste verjetno pravočasno obvestili. Kako pa je s prepoznavnostjo imena med novimi morebitnimi strankami?

Uporabniki naših storitev so vseskozi vedeli, kdo smo in kaj je Kyndryl. Z njimi smo sodelovali že od začetka, saj je bilo treba prenesti pogodbeno dokumentacijo z družbe IBM Infrastructure Services na Kyndryl. Z njihove strani ni bilo izražene nobene bojazni, preprosto vedo, da se posel dela z ljudmi, ne z blagovno znamko. Kar zadeva nove stranke, pa smo imeli na začetku razmeroma malo publicitete v medijih in smo sami zaposleni, naši tehnični ljudje, vodstvo in prodajalci ustvarili zavedanje, kdo je Kyndryl, s čim se ukvarja, da nismo več IBM, da se ne ukvarjamo samo s tehnologijami IBM, da smo samostojni, da smo podpisali pogodbe o velikih partnerstvih z največjimi tehnološkimi ponudniki. Čeprav smo največji startup na svetu, imamo za sabo dolgo korporacijsko zgodovino. Vse to nakopičeno znanje in zaupanje sta pomembni, da pridejo zdaj uporabniki kar sami do nas.

Kaj natančno je IBM izdvojil v podjetje Kyndryl, s čim vse se ukvarjate?

V Kyndrylu smo specializirani za tehnološke storitve. Opravljamo šest dejavnosti: oblak, digitalno delovno mesto, varnost in odpornost, omrežje in obrobno računalništvo, poslovni sistemi vključno z osrednjimi strežniki ter aplikacije, podatki in umetna inteligenca. Dodatno rastemo na področju svetovalnih in implementacijskih storitev.

Kaj več lahko ponudite trgu kot prej?

Izdvojitev je pripomogla k temu, da smo lahko samo še bolj osredotočeni na informacijske storitve in rešitve, ki našim uporabnikom prinašajo največjo dodano vrednost. Poleg tega imamo več možnosti za sodelovanje z različnimi partnerji, kar prej ni bilo možno. Na primer imamo visok partnerski status z Microsoftom, s katerim sodelujemo pri razvoju modernih hibridno-oblačnih storitev. Smo tudi vodilni globalni upravljavec kritične IT-infrastrukture, s katero uporabnikom omogočamo digitalizacijo in modernizacijo njihove infrastrukture.

Kakšni so svetovni trendi na področju upravljanih infrastrukturnih storitev in kako jim sledimo v Sloveniji?

Težko bi našli razlike med potrebami uporabnikov v Sloveniji ali jugovzhodni evropski regiji, v katero sodimo. Naši uporabniki največ povprašujejo po podpori na področju digitalne preobrazbe in poslovnih procesov. Sledijo projekti za upravljanje podatkov, izboljšanje varnosti in kibernetske odpornosti, računalništva v oblaku in projekti, ki temeljijo na strojnem učenju in umetni inteligenci.

Kateri so v Sloveniji največji pomisleki glede upravljanih IT-storitev? Velikim IT-oddelkom dejansko vzamete delo.

V Sloveniji je nekaj velikih podjetij, ki ne bi predala celotne IT-infrastrukture v zunanje izvajanje, sploh ne jedrnih sistemov. Pomisleki so enaki v celotni regiji. Kljub vsemu pa si vsi prizadevajo za čimprejšnjo digitalno preobrazbo in čedalje bolj ugotavljajo, da z lastnimi viri tega ne morejo narediti. Digitalna preobrazba ne pomeni samo upravljanja nekega trenutnega sistema. Z uporabniki se pogovarjamo v smislu, da jih premaknemo iz sedanje v želeno situacijo. Pri tem lahko prevzamemo v upravljanje trenutne sisteme, da se lahko njihovi strokovnjaki ukvarjajo s transformacijo in razvojem novih sistemov. V vmesnem času sodelujemo, snujemo in uvajamo nove procese ter jih nato tudi skupaj upravljamo.

Če ne drugega, ko pogledamo neki oddelek informatike, vidimo, da se mu delo nenehno povečuje. Pravzaprav z zdajšnjimi kadri sploh ne morejo več vsega kakovostno izvajati in je logično, da iščejo partnerja, ki ima kritično maso ljudi in kompetenc za prevzemanje določenih storitev.

Globalno obstaja velikanska težava s kadri. V zadnjem času se je povečala tudi fluktuacija. Kadri delajo oddaljeno pri projektih za tuje trge in naročnike. Plače pa so na nek inačin omejene in podjetja težko konkurirajo plačni politiki ponudnikov.

Pravzaprav veliko predvsem manjših podjetij najema zunanje upravljanje IT-storitev. Katere tržne segmente naslavljate v Kyndrylu, kdo so vaši tipični uporabniki?

Naši uporabniki v največjem deležu prihajajo iz finančne industrije, telekomunikacij in javnega sektorja. V naši regiji imamo več kot 500 uporabnikov. To bazo bomo še podpirali, hkrati pa pridobivali nove uporabnike, ki bi jim ponudili nove tehnološke rešitve. Globalno naslavljamo trg, ki bo kmalu vreden 500 milijard dolarjev in raste zaradi velike ekspanzije podatkov, prehajanja podjetij v oblačne storitve in zaradi potreb po delovanju v varnem informacijskem okolju.

Eden od razlogov za prehod na upravljane infrastrukturne storitve je agilnost IT-storitev. Kako zagotovite agilnost kot zunanji ponudnik, ki pravzaprav ni vključen v vsakdanje poslovanje in strateško načrtovanje poslovanja?

Po odsvojitvi smo močno povečali svojo agilnost. Veliko poslovnih odločitev sprejemamo lokalno in lahko rečemo, da smo postali hitra in ploska organizacija. Ko smo bili še del IBM, smo se koncentrirali na tehnologijo IBM in jo kot takšno predstavljali našim uporabnikom. Danes smo postali strateški partner, ki sedi na isti strani mize, razmišlja enako in lahko uporabniku svetuje v okviru njegovih potreb in v skladu z najboljšimi svetovnimi praksami.

Kako sodelujete z drugimi IKT-partnerji, ki jih imajo podjetja? Bi lahko rekli, da tak celoviti ponudnik upravljanih storitev teži k prevzemanju celotne IT-podpore in zaklepanju strank?

Prav nasprotno. Glavna prednost Kyndryla po odsvojitvi je možnost ponujanja tistega, kar je trenutno svetu prepoznano kot najboljše. Z delom na več platformah širimo tudi svoj portfelj, kar nam drugače kot prej ponuja sodelovanje s podjetji Microsoft, Cisco, Juniper, VMware in podobnimi. Kar zadeva lokalne povezave, kot sistemski integrator sodelujemo z raznimi informacijskimi ponudniki, s katerimi smo pri določenih priložnostih tudi tekmeci. V takšnem odnosu vedno iščemo tisto najboljše, kar nas povezuje in krepi naš partnerski odnos. Govorimo o sobivanju na trgu, na kar smo že navajeni in je del našega vsakdanjika. Smo partner in konkurent, odvisno od primera, odvisno od projekta. Želel bi poudariti, da so se naši odnosi dodatno razvili z novimi partnerstvi z največjimi svetovnimi ponudniki, tako v konkurenčnosti kot tudi v boljšem sodelovanju. To je sistem, ki smo ga vsi že dolgo navajeni.

Eno izmed zelo žgočih vprašanj je kibernetska varnost. Kaj so trenutno na tem področju največji izzivi in kako bo po vašem mnenju videti kibernetska varnost prihodnosti?

Trenutno so največji izzivi napadi s kriptovirusi ter dostopanje in razkrivanje zaupnih podatkov. Tu so še ranljivosti in incidenti, ki so posledica varnostno neustreznega načrtovanja in izvedbe prenosa poslovanja v oblak. Težava je veliko pomanjkanje kadrov z znanji in izkušnjami s področja kibernetske varnosti ter ne nazadnje pomanjkanje znanja in izkušenj pri okrevanju po incidentih. Menim, da bo kibernetska varnost v prihodnosti postala vodilna tema držav in organizacij. Znanja in zmogljivosti se bodo centralizirali pri storitvenih ponudnikih in izvajali v kombinaciji človeškega znanja in izkušenj ter umetne inteligence.

Kibernetska varnost je še zlasti pomembna pri prenosu poslovanja v oblak, kar je eden osrednjih stebrov vaše ponudbe. Kako spretni in inovativni smo Slovenci pri prenosu poslovanja v oblak in snovanju s tem povezanih novih poslovnih modelov?

Študije kažejo, da so velike in srednje velike organizacije pri prenosu poslovanja v oblak zadržane. Odločajo se za nekritične storitve ali za storitve, ki imajo res specifične poslovne zahteve. Manjša podjetja imajo več storitev v oblaku in tudi pri oblikovanju novih poslovnih modelov so inovativnejša. Kibernetsko varnost pri prehodu v oblak regulirane panoge večinoma dobro načrtujejo in izvajajo, medtem ko ji manjša podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti. Tako rekoč vsi pa pozabljajo na težave pri vnovičnem vzpostavljanju storitev v oblaku, ko pride do kibernetskega incidenta. In tu je Kyndryl vodilni ponudnik storitev na svetu, poleg tega, da lahko pomaga v vseh fazah prenosa poslovanja v oblak.

Zelo vroči temi sta tudi podatkovna znanost in umetna inteligenca. Kakšen vpliv imata ti dve področji na učinkovitost poslovanja?

Podatkovna znanost ima glavno vlogo pri konkurenčnosti. Gre za to, da nadgrajuje človeške sposobnosti pri sprejemanju odločitev, prepoznavanju novih priložnosti, odkrivanju človeku skritih trendov in pri drugih analitičnih izzivih. Na drugi strani pa eksponenten razvoj umetne inteligence omogoča, da lahko vsaj pri nekaterih področjih računalnik povsem zamenja človeka, ki lahko svoj čas posveti drugim aktivnostim z višjo dodano vrednostjo. Za zdaj vidim uporabnost umetne inteligence, poleg analitike, predvsem pri računalniškem vidu in digitalnih dvojčkih.

Lahko s tega področja poudarite kakšno zanimivo zgodbo v Sloveniji?

Zanimiv primer uvajanja umetne inteligence je projekt, ki smo ga izvedli v Steklarni Hrastnik. Tam smo njihov sistem za kontrolo kakovosti tiska na steklenice nadgradili z računalniškim vidom, ki avtomatsko prepozna različna območja tiskanja na skenirani steklenici, na podlagi katerih potem računalnik samodejno preveri, ali je pri tisku prišlo do napake ali ne. S tem smo poleg pospešitve in razbremenitve človeške sile zmanjšali vpliv človeške napake in posledično minimizirali ogljični odtis.

Kako ocenjujete letošnje poslovne trende in kaj pričakujete v prihodnje?

Glede na trenutno rast bo svetovni trg IT-infrastrukturnih storitev leta 2024 dosegel vrednost 500 milijard dolarjev. V Kyndrylu bomo širili nabor storitev, pri čemer pa bomo še vedno osredotočeni na kibernetsko varnost, obsežne podatke, modernizacijo sistemov in aplikacij ter seveda na oblačne storitve. V tem smo že zdaj močni. Tudi v Sloveniji je predvidena rast IT-trga. Nadaljevali bomo sodelovanje z zdajšnjimi uporabniki in širili ekipo, s katero bomo podprli tudi nove uporabnike, nove tehnologije in projekte. V Sloveniji imamo visoko usposobljen tim strokovnjakov, s katerimi izvajamo digitalno transformacijo v različnih industrijah. Ekipo lahko dodatno oplemenitimo z našimi top strokovnjaki v okviru Kyndrylovih kompetenčnih regijskih centrov ter tako pokrijemo celoten spekter specifičnih IT-znanj in spretnosti.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Manager
Zakaj je propadel IBM Watson Health
Manager
ManagerGorazd Suhadolnik Zakaj je propadel IBM Watson Health 1

Konec januarja so paradni projekt računalniške uporabe velikih količin podatkov in umetne inteligence pri IBM prodali za le majhen del tega, kar so vanj vložili.

FINANCE
PMM
Atlantik preplula prva avtonomna ladja brez posadke
Pametna mesta in mobilnost
Pametna mesta in mobilnostEsad Jakupović Atlantik preplula prva avtonomna ladja brez posadke

To je napoved obdobja avtonomnih potovanj znanstvenih, raziskovalnih, tovornih in drugih plovil po svetovnih oceanih

FINANCE
Manager
Vzpon Linkedinovih B2B-vplivnikov
Manager
ManagerBloomberg Vzpon Linkedinovih B2B-vplivnikov

Podjetja v svoje trženjske strategije vse bolj vključujejo vplivništvo in povečujejo proračune zanj.

FINANCE
IKT
Kako so procesni sistemi postali strelovod za hekerske napade
OGLAS
IKT
KIBERNETSKA VARNOST
IKTFinance PR Kako so procesni sistemi postali strelovod za hekerske napade (OGLAS)

Varovanje industrijskih okolij še nikoli ni bilo pomembnejše.

FINANCE
IKT
S tehnologijo proti inflaciji – česarkoli
IKT
IKTMiran Varga S tehnologijo proti inflaciji – česarkoli 1

V Microsoftu so prepričani, da se s trenutno krizo oziroma krizami lahko uspešno spoprimemo le ob pomoči tehnoloških inovacij

FINANCE
Manager
Velikanski »temeljni modeli« za turborazvoj umetne inteligence
Manager
ManagerThe Economist / The Interview People Velikanski »temeljni modeli« za turborazvoj umetne inteligence

Pohvalijo se lahko tudi s sposobnostmi, ki jih njihovi snovalci sploh niso predvideli.

FINANCE
IKT
(Intervju) »Verjamemo, da se mora tehnološka panoga prilagoditi Evropi, ne obratno«
IKT
IKTMiran Varga (Intervju) »Verjamemo, da se mora tehnološka panoga prilagoditi Evropi, ne obratno«

Michelle Simmons, generalna direktorica Microsofta za regijo »CEE Multi-Country«, nam je na NT konferenci zaupala, da se priložnosti za Evropo ne skrivajo v posamični tehnologiji, ampak v sposobnosti, da za gospodarsko in družbeno preobrazbo uporabi vse razpoložljive digitalne tehnologije, kot so oblak, umetna inteligenca, mešana resničnost in internet stvari

FINANCE
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj?
PRO
Finance
KIBERNETSKA VARNOST
Finance PRO Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)

Hekerski napadi lahko za več dni povsem ustavijo poslovanje podjetij – več o tem si preberite v posebni izdaji Kibernetska varnost.