»Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo zaskrbljujoče in v Transparency International Slovenia menimo, da se bo, v kolikor vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval,« je opozorila predsednica slovenske veje organizacije Neža Grasselli. Dodala je, da »vsak posameznik lahko doprinese svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev«.
Ob tem je poudarila, da pozdravlja napovedano prenovo 19 let stare resolucije za preprečevanje korupcije v Sloveniji, a opozorila, da se mora politika tovrstnih sprememb lotiti sistematično. Prav tako je poudarila, da je vlada v zadnjem letu zagotovila, da se bo boj proti korupciji obravnaval prioritetno, vendar mora zavezo podkrepiti tudi z dejanji.
V Transparency International so ob objavi letošnjih rezultatov poudarili tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki so na indeksu CPI slabše uvrščene, dosegajo nižje rezultate prav na področju varnosti. Zapisali so, da »korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati«. Že v letu 2021 je Slovenija doživela izrazit padec na lestvici držav, pred tem pa je več let stagnirala.
Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 13 točk in se tokrat z oceno 42 uvršča na 77. mesto. Nekoliko bolje od Madžarske sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 50, 57. mesto) in Italija (ocena 56, 41. mesto). Opazno boljšo uvrstitev pa je dosegla Avstrija, ki je z oceno 71 na 22. mestu, vendar je v zadnjem letu nazadovala za tri točke.
Indeks zaznave korupcije je narejen na podlagi združitve podatkov in analiz mednarodnih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. Indeks se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati so predstavljeni na lestvici od 0 do 100, pri čemer rezultat 0 pomeni ekstremno visoko korupcijo v državi, rezultat 100 pa državo z zelo malo korupcije.
KPK: Padec na indeksu korupcije kaže na nujnost sprememb
Rekordno nizka ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije (CPI) kaže na to, da je čas za spremembe, preiti je treba od besed k dejanjem, so v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) komentirali poročilo nevladne organizacije Transparency International. V KPK poudarjajo, da je treba prevetriti zakonodajo in določiti sankcije za kršitelje.
Predsednik komisije Robert Šumi je poudaril, da komisija ne zmore preprečevati korupcije popolnoma sama, zato je nujno, da vsi »dosledno izvajamo svoje pristojnosti in skupaj sodelujemo, da trend obrnemo navzgor«. V komisiji so navedli, da vodijo kar nekaj projektov in aktivnosti na tem področju, predvsem pa so izpostavili prenovo resolucije o preprečevanju korupcije in dolgoročni projekt Integriteta: skupni cilj generacij, prek katerega so v zadnjih desetih mesecih zabeležili pet pravnomočno ugotovljenih kršitev nasprotja interesov.
Pri preiskavi korupcije bo po njihovih ocenah pomagal tudi novosprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev, načrtujejo pa tudi raziskavo o podkupovanju javnih uslužbencev v Sloveniji. Ob tem pa na komisiji opozarjajo, da potrebujejo predvsem sodelovanje. Vlada in javni uslužbenci naj tako upoštevajo priporočila KPK, ne pa da se z njimi samo strinjajo, s tem pa bodo vodili z zgledom, je še dodal Šumi.
Han o padcu Slovenije na indeksu korupcije: Politika se mora zamisliti
Padec Slovenije na indeksu zaznave korupcije po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ni dober podatek. »Vlada in slovenska politika nasploh se mora zamisliti in narediti vse, da bomo na teh lestvicah višje,« je dejal v odzivu na poročilo nevladne mednarodne organizacije Transparency International. Han meni, da mora država narediti analizo, ugotoviti srž problema in »zadeve popraviti«.
