Bruselj pripravlja načrt za migracije na Zahodnem Balkanu

Vit Rakušan je ob prihodu na izredno zasedanje poudaril, da želijo z današnjim zasedanjem zagotoviti, da bodo v razpravi o migracijah sodelovale vse države članice.

"Skušamo najti kratko- in dolgoročne rešitve," je povedal. Po njegovih besedah so migracije skupen problem vseh držav članic, zato potrebujejo tudi skupno rešitev.

Pozdravil je akcijski načrt za upravljanje migracij na območju osrednjega Sredozemlja, ki ga je ta teden predstavila Evropska komisija. Vendar pa je poudaril, da je treba podobne načrte pripraviti tudi za druge regije, predvsem za migrantsko pot, ki poteka prek Zahodnega Balkana.

Da je treba zahodnobalkansko migrantsko pot nasloviti bolj učinkovito, je poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

"Danes bom povedala, da sem pripravljena hitro pripraviti akcijski načrt za naslovitev izzivov na zahodnobalkanski in drugih poteh," je povedala ob prihodu na zasedanje. Dejala je, da bo upoštevala tudi določene predloge iz pisma avstrijskega ministra Gerharda Karnerja, ki ga je ta v četrtek poslal Johanssonovi in Schinasu.

V pismu, ki ga je pridobila STA, avstrijski minister med drugim predlaga pet prednostnih ukrepov. Med temi so pilotni projekt za hitre azilne postopke na zunanjih mejah EU, direktiva, ki bi omogočala hitro zavračanje očitno neutemeljenih prošenj za azil, ter okrepljeno nameščanje uslužbencev agencije Frontex na zunanjih mejah EU in v tretjih državah.

"Avstrijske ideje so nam všeč, so konstruktivne in gredo v isto smer kot naše delo," je dejal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.

Pomen trdnega nadzora na zunanjih mejah je Karner poudaril tudi pred srečanjem s kolegi iz drugih držav članic v Bruslju.

Schinas je napovedal, da bodo akcijski načrt za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu pripravili še pred vrhom Evropske unije in držav iz regije, ki bo 6. decembra v Albaniji.

Akcijski načrt za osrednje Sredozemlje, ki je namenjen okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami in tudi sodelovanja med državami članicami, ministri za notranje zadeve EU obravnavajo na izrednem zasedanju v Bruslju, ki se ga udeležuje tudi slovenska ministrica Tatjana Bobnar. 

Glede akcijskega načrta za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu, ki ga je spričo naraščajočega števila migrantov na tej poti danes napovedala Evropska komisija, je ministrica poudarila, da je pomembno njegovo izvajanje v praksi.

"Pomembno je, da vsi skupaj preidemo od besed k ravnanjem in da torej tudi ta akcijski načrt seveda čim prej implementiramo v praksi," je dejala.

Poudarila je še, da Slovenija ne postaja migrantski žep. "Komunikacija in govor o nekem žepu je popolnoma populistična komunikacija, ki nima nobene povezave z realnostjo. Slovenija je izrazito tranzitna država," je povedala o naraščajočem številu migrantov, ki prihajajo prek Zahodnega Balkana.

Češko predsedstvo Svetu EU je izredno srečanje ministrov za notranje zadeve sklicalo, potem ko sta se Italija in Francija zaradi izkrcanja migrantov, ki jih je ladja nevladne organizacije rešila v Sredozemlju, zapletli v diplomatski spor.

Komisarka Johansson je danes v Bruslju ocenila, da je ta spor "v konstruktivni fazi".

Prek osrednjega Sredozemlja je letos v EU prišlo že več kot 90.000 migrantov in beguncev, kar je 50 odstotkov več kot lani. Najbolj aktivna pa ostaja pot prek Zahodnega Balkana, po kateri migranti prihajajo tudi v Slovenijo.

Slovenska policija je pripravljena na vstop Hrvaške v Schengen

V Bruslju je pripravljenost slovenske policije na vstop Hrvaške v Schengen zagotovila notranja ministrica Tatjana Bobnar. 

Slovenska policija je na vstop južne sosede v schengen, ki je predviden za 1. januar 2023, pripravljena tako na strateški kot na operativni ravni, je dejala. Varnost slovensko-hrvaške meje bo zagotavljala z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Še naprej pa bo sodelovala tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, je ministrica odgovorila na vprašanje, kaj bi ob naraščajočem številu prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana za Slovenijo pomenil hrvaški vstop v schengensko območje.