Napovedano se uresničuje. Kot je bilo predvideno, je evropski poslanec Milan Brglez v zameno za podporo Roberta Goloba v predsedniški tekmi kot “neodvisni” kandidat izpolnil zahtevani pogoj. Kot poroča STA, se je odpovedal funkcijam v stranki SD in o tem konec tedna obvestil vodstvo stranke, o njegovi podpori pa naj bi Golobova stranka odločala jutri, Levica pa bo odločitev o strankinem kandidatu na predsedniških volitvah sprejela danes popoldne.
Milana Brgleza nameravajo po odstopu predsednika konference Socialnih demokratov in umiku soglasja h kandidaturi za podpredsednika SD na oktobrskem volilnem kongresu predstaviti kot še bolj “neodvisnega” kandidata od dr. Anžeta Logarja, ki še ni odstopil iz SDS. To bo zaradi Brglezovega ideološkega prepričanja, ki je najbližje Levici, določenih afer iz preteklosti in njegove očitno razdvajajoče figure precej zahtevna naloga. V SD-ju naj bi v četrtek na tajnem glasovanju odločali o tem, kako bo Brglez vložil kandidaturo. Želel naj bi si namreč podpisov podpore poslancev več kot ene poslanske skupine.
Ne glede na to, da si ga v Gibanju Svoboda želijo predstaviti kot neodvisnega kandidata na predsedniških volitvah, o njegovi dvomljivi figuri za predsednika govori samo dejstvo, da ga niti Luka Mesec po razhodu z Mirom Cerarjem ni želel v svoji stranki, pa četudi so njegova ideološka prepričanja najbližje Levici.
Za Cerarja je bil najspornejši prav njegov osebnostni značaj, ki je na političnem parketu temelj delovanja v stranki ali izven nje. Po Cerarjevih izkušnjah je namreč dvoličen, sledi zgolj osebnim ambicijam in nekaterim pretiranim, skrajno ideološkim pogledom. Brglezovemu značaju v prid ne govorijo niti določene afere, spomnimo lahko na to, da je v času, ko je aktualni evropski poslanec vodil Šahovsko zvezo Slovenije, čudežno izginil sponzorski denar Slovenskih železnic. Na mesto predsednika šahovske zveze naj bi se Brglez zavihtel nezakonito – kar naj bi uredila Milan Kneževič in Mirko Bandelj. Njegove značajske lastnosti in skrajne ideološke poglede pa je očitno namerno spregledala Golobova stranka, ki ga bo skušala prikazati kot najbolj “neodvisnega”.
Postavljene pogoje v zameno za podporo Roberta Goloba je Brglez sedaj izpolnil, vprašanje časa je le, kdaj ga bo še bolj konkretno podprl tudi Milan Kučan, ki je svojo naklonjenost Brglezu izkazal že pred nekaj dnevi, za samo kandidaturo pa naj bi se odločil celo na podlagi njunega pogovora, pri katerem je bil prisoten tudi Kučanov dolgoletni svetovalec Niko Toš. Glede na podporo več strankam je Kučanova taktika očitna – več strank podpre, večja možnost je, da bo v drugem krogu tudi on “slavil” svojo zmago, kar mu v vsakem primeru pride prav, da si ohrani mesto najvplivnejše osebnosti v političnem prostoru. Vidna podpora ostalim strankam pa rahlo nakazuje tudi, da se mu podpora Nataši Pirc Musar niti ne zdi več tako smiselna, kar je ugotovil tudi politični analitik Aljuš Pertinač.
Glede na pretekle volilne izkušnje je politolog prof. dr. Miro Haček ocenil, da je Brglezova zmaga v drugem krogu precej verjetna, kar pomeni, da bodo morali tokrat stopiti skupaj tudi vsi Logarjevi volivci v čim večjem številu in ne računati na samoumevno zmago na podlagi ustvarjenega javnega mnenja.
Tanja Brkić