V Sloveniji 108 deficitarnih poklicev

Prihodnje leto bo kar v 108 poklicih pri nas pomanjkanje kadra, kaže zadnji poklicni barometer, ki ga je pripravil Zavod za zaposlovanje. Ob tem bo na trgu dela še 51 poklicev, pri katerih sta ponudba in povpraševanje uravnotežena, ter 18 družboslovnih in uradniških poklicev, kjer bo presežek kadrov, torej se bo na teh področjih težko zaposliti. Kako se pravzaprav določi deficitarnost in kaj prinaša?

»Deficitarnost se določa na podlagi vsebinskih in statističnih ugotavljanj, sondiranj razmer na trgu dela, predvsem pa v konkretnih stikih z delodajalci,« je pojasnil Uroš Kopavnik, direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Kranj. Svetovalci zavoda v stikih z delodajalci ugotovijo, po katerih poklicih ti najbolj povprašujejo, a na trgu ne najdejo ustreznega kadra, prav tako pa jim pri tem ne more pomagati zavod z brezposelnimi, ker jih za iskani poklic ni. Ko se to dvoje sklada, predlaga zavod razglasitev deficitarnosti. Seznam potrdi ministrstvo za delo.

Štipendije 

Ministrstvo pa ne obravnava vseh predlaganih deficitarnih poklicev enako. »Kot deficitarne obravnavamo tiste, za katere ni zadostnega vpisa v šole,« je povedala Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva. Na težavo se odziva s štipendiranjem, mlade pa usmerja tudi v projekt Karierni centri za mlade, da bi začeli dovolj zgodaj razmišljati o svoji poklicni poti. Ministrstvo je lani za 21 od 94 deficitarnih poklicev podelilo približno tisoč štipendij v višini 102 evra. Gre za kamnoseke, mehatronike, inštalaterje, avtokleparje, peke, dimnikarje in druge poklice. Sofinancira tudi štipendije delodajalcev za deficitarne poklice. Štipendij pa ne podeljuje za študij. Čeprav na primer zdravniški, fizioterapevtski, poklic medicinske sestre, inženirja gradbeništva in nekatere druge visokošolske poklice zavod prepozna kot deficitarne, štipendij zanje ni.

Uvoz tuje delovne sile

Za tiste poklice, ki jih Slovenija najbolj potrebuje in delovnih mest ne more nikakor zapolniti z lastnimi kadri, omogoči ministrstvo za delo zaposlitev tujcev brez kontrole trga dela. To pomeni, da lahko na primer restavracija pridobi kuharja iz tujine, zavod za zaposlovanje pa mu izda delovno dovoljenje, ne da bi pred tem z razpisom iskali kuharja v Sloveniji. Ministrstvo objavi seznam poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, z odredbo. To so kuharji, tesarji, varilci, orodjarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki, vozniki težkih tovornjakov in zidarji, strugarji, livarji in mesarji, od zdravstvenih poklicev pa bolničarji. Drugih poklicev za zdravstvo, ki jih prav tako primanjkuje, na seznamu (še) ni.

Vedno več potreb v zdravstvu in negi

Seznami deficitarnih poklicev se iz leta v leto sicer bolj malo spreminjajo, v daljšem obdobju pa se spremembe vendarle poznajo. »Jasno je, da danes ni več take potrebe po fotografih kot pred 25 leti,« navede Uroš Kopavnik, ki ugotavlja, da so tudi pri nas na pohodu poklici, povezani z informatiko in digitalizacijo na eni ter z delom z ljudmi na drugi strani. Zaradi staranja prebivalstva bo vedno več potreb v zdravstvu in negovalnih poklicih. »Tem je treba dati večjo vrednost in podporo na najvišjih ravneh v državi,« meni.

In še zanimivost: leta 2022 bo na trgu dela primanjkovalo vzgojiteljev in učiteljev. Ti poklici so bili lani uravnoteženi, vsa leta pred tem pa presežni.