Slovenska družinska statistika se čedalje bolj spreminja

Med 1981 in 2021 je delež družin brez otrok narasel za polovico. Dr. Polona Fister meni, da starševstvo kljub spremembam v družbi ostaja vrednota.
Fotografija: Mladi si želijo otrok, zanje je starševstvo še vedno vrednota. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Mladi si želijo otrok, zanje je starševstvo še vedno vrednota. FOTO: Leon Vidic/Delo

V zadnjih štirih desetletjih so družbene spremembe zajele tudi družinsko življenje pri nas. »Klasičnega« je vse manj. Statistika kaže, da v družinah živi skoraj za desetino manj prebivalcev Slovenije kot nekoč, da imajo te osnovne celice družbe vedno manj otrok in da se spreminja tudi tip družine. Lani so pri nas našteli skoraj pol več družin brez otrok kot leta 1981.

Po podatkih Statističnega urada (Surs) so pred 40 leti zakonci z otroki predstavljali prek 60 odstotkov slovenskih družin, danes je ta tip družine sicer še vedno najštevilčnejši, a se je skoraj prepolovil. Zakonskih parov z otroki je še dobrih 330.600, tistih brez otrok pa dobrih 106.300; mam z otroki je nekaj več kot 65.000, očetov z naraščajem pa slabih 9600. Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki je z enega zrasel na trinajst odstotkov. Če se je leta 1980 neporočenim mamam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, jih zadnjih petnajst let zunaj zakonske zveze na svet prijoče več kot polovica. Po Sursu je povečanje deleža družin brez otrok delno mogoče pripisati tudi daljši življenjski dobi in staranju prebivalstva.

Vpliv drugačne miselnosti

Da se na področju družin že dlje časa dogajajo velike spremembe, pritrjuje tudi psihologinja dr. Polona Fister. Včasih je družina pomenila mamo, očeta in otroke, pravi, danes, pogovorno, velja za družino že partnerska skupnost: »Ne gre za formalno poimenovanje, le miselnost se spreminja.«

In kaj strokovnjakinja opaža v praksi? Da se starostna meja odraslosti in osamosvajanja že leta dviguje. To, da ima slovenska mama prvega otroka pri tridesetih, je po njenem dosti visoka meja: »Če se mladi odločajo za otroke okrog 35. leta, pa postane problem tudi biološki: pari težje zanosijo. To je današnja žalostna statistika,« dodaja.

Osamosvajanje je povezano tudi z izobrazbo, službo in finančno samostojnostjo. »Ko mladi dobijo službo, se začne kariera, ki pa se ne konča po dveh letih in naenkrat se znajdejo razpeti med vprašanjem kariere in otroka,« pravi dr. Fistrova.

Če se mladi odločajo za otroke okrog 35. leta, se lahko soočijo tudi z biološkim problemom. FOTO: Shutterstock
Če se mladi odločajo za otroke okrog 35. leta, se lahko soočijo tudi z biološkim problemom. FOTO: Shutterstock

Prav tako smo po njenem priče spreminjanju lestvice vrednot: »Mladi si želijo otrok, zanje je starševstvo še vedno vrednota. Le razmere v družbi so se spremenile in te jih silijo k premisleku o tem, koliko bodo otroku sploh lahko nudili. Mlade ženske tudi vse glasneje razmišljajo, da je čisto v redu tudi ne imeti otrok in si jih ne želeti. To se je včasih od žensk, napačno seveda, pričakovalo samoumevno.« Takšno razmišljanje je kljub vsemu v manjšini, še pravi Polona Fister, večina mladih si želi otrok, nenazadnje je to imperativ narave, zaradi katere imamo vrojeno željo po potomstvu: »Upam, da bomo kot družba mladim na več nivojih to tudi omogočali – že dlje časa so mladi v tem premalo podprti.«

Pred 40 leti je v družini živelo 88 odstotkov Slovencev, danes jih živi 80 odstotkov, več kot podvojil pa se je delež tistih, ki živijo sami, kar je po navedbah Sursa med drugim rezultat staranja prebivalstva in pa v zadnjem desetletju tudi podvojenega deleža tujih državljanov, najpogosteje moških, zaposlenih pri nas.

Vse manj je tudi družin s tremi ali več otroki. Le osemnajst občin se lahko pohvali, da ima več kot 15 odstotkov velikih družin, med njimi Cerklje na Gorenjskem, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Gorenja vas-Poljane, Horjul, Jezersko, Komenda, Lukovica, Logatec, Moravče, Ribnica, Škocjan, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Vipava, Vodice, Železniki in Žužemberk.

Preberite še:

Komentarji: