Z njo je nastopil po vsem svetu in vseh pomembnejših festivalih ter posnel dela priznanih skladateljev umetniške glasbe.

Isaac Stern leta 2001 ob prevzemu nagrade polar. Foto: EPA
Isaac Stern leta 2001 ob prevzemu nagrade polar. Foto: EPA

Po njegovi zaslugi so krstno izvedbo dobila dela Paula Hindemitha, Georgea Rochberga in Krzysztofa Pendereckega, posnel pa je tudi skladbe skladateljev, kot so Johannes Brahms, Johann Sebastian Bach, Ludwig van Beethoven, Felix Mendelssohn, Jean Sibelius, Peter Iljič Čajkovski, Antonio Vivaldi, Bela Bartok in Igor Stravinski.

Sloves mu je prineslo ekspresivno igranje na ta instrument, čeprav je sprva začel s klavirjem. Foto: EPA
Sloves mu je prineslo ekspresivno igranje na ta instrument, čeprav je sprva začel s klavirjem. Foto: EPA

Isaac Stern se je rodil v judovski družini v današnji Ukrajini, ki je bila tedaj del ruskega imperija. Pri šestih letih so ga starši odpeljali v San Francisco, kjer se je začel učiti klavir, kmalu pa se preusmeril na violino.

Stern je bil predan podpornik izobraževalnih projektov za glasbo in pripomogel h karieram nekaterih glasbenikov. Foto: EPA
Stern je bil predan podpornik izobraževalnih projektov za glasbo in pripomogel h karieram nekaterih glasbenikov. Foto: EPA

Študiral je na konservatoriju v San Franciscu in pri ruskem violinistu Naoumu Blinderju. Leta 1935 je debitiral s tamkajšnjimi simfoniki, hitro pa je zaslovel po koncertu v New Yorku leta 1939. Po prvi predstavitvi v Evropi leta 1948 je začel nastopati na turnejah.

Stern je leta 1960 ustanovil trio, v katerem sta bila še pianist Eugene Istomin in violončelist Leonard Rose. Nastopali so po vsem svetu in skupaj med drugim posneli vse skladbe, ki so jih za tak sestav ustvarili Beethoven, Franz Schubert in Brahms. Leta 1984 se je povezal s violončelistom Yo-Yo Majem in pianistom Emanuelom Axem. Njegovim nastopom je bilo mogoče prisluhniti tudi na radiu in televiziji.

Prav tako je bil dejaven v organizacijah, ki so promovirale umetnost, podpiral je izobraževalne projekte za glasbo v Izraelu in pripomogel h karieram nekaterih glasbenikov. Ko je leta 1960 dvorani Carnegie Hall v New Yorku grozilo, da jo bodo porušili, je bil eden med ključnimi, ki jim je uspelo to preprečiti. Pozneje je postal predsednik korporacije, ki je upravljala dvorano in njene programe. Na tem položaju je ostal do smrti leta 2001.

Violinist je za svoje interpretacije prejel več nagrad, med njimi častno nagrado Kennedyjevega centra in švedsko glasbeno nagrado polar. Zadnjo je dobil leto pred smrtjo skupaj z legendo rockovske glasbe Bobom Dylanom za velik prispevek v svetu glasbe in izjemno požrtvovalnost pri glasbenem izobraževanju mladih.