Preverili smo, kakšna je slovenska gledališka ponudba, kaj njihovi paketi vsebujejo in kateri za plačane evre ponujajo največ, kako naj gledalci sploh izberejo pravi gledališki abonma in na kaj je treba biti pazljiv, ko se odpravimo v gledališče.
Že odkar prvič stopimo čez prag osnovne šole, nas učitelji slovenskega jezika poskušajo naučiti vsaj nekaj osnov slovenske in tuje literature. Verjetno poznate ali pa ste brali književna dela, kot so Krasni novi svet (Aldous Huxley), Preobrazba (Franz Kafka), Saloma (Oscar Wilde), Samorog (Gregor Strniša), Tudi bog nas ne reši (Damjana Kenda Hussu), Tujec (Albert Camus) in Zaprta vrata (Jean-Paul Sarte). O vseh teh smo na dolgo in široko diskutirali v šolskih klopeh. In prav te zgodbe lahko spet srečamo, če se odpravimo v gledališče.
Nekateri avtorji sodobnega gledališča, kot so Ajda Valcl, Andrej Jus, Jaša Koceli, Jure Novak, Matjaž Berger, Miha Golob, Miha Nemec, Mojca Madon, Nataša Barbara Gračner, Radoš Bolčina, Renata Vidič, Tjaša Črnigoj in ne nazadnje še Vito Taufer, so znani po vsej Sloveniji, nekateri tudi v tujini. Včasih se zgodi, da so ljudem celo bolj poznana njihova dela (bodisi komedije bodisi tragedije) kot pa sami avtorji (igralci, scenaristi, režiserji).
V gledališču se najpogosteje srečamo z dramatiko (od Cankarjeve do Ibsenove in od slovenske do svetovne), ki prikazuje dogajanje, kot da se dogaja v tem trenutku, čeprav se je lahko zgodilo v davni preteklosti. Ta dela so namenjena uprizoritvi na odru (ali v filmu). Njihova glavna značilnost je dialog (pogovor). Verjetno ni gledališkega režiserja ali scenarista, ki mu ne bi vsaj enkrat nekdo postavil vprašanje, češ koliko časa je pisal tekst za igralce. Gre za precej nehvaležno vprašanje, saj se da besedilo napisati v nekaj urah, a celoten postopek (tudi razmišljanja) je precej daljši.
Poznamo več vrst gledališč – to so lutkovno oziroma marionetno gledališče, mladinsko gledališče, narodno gledališče, operno gledališče, pokrajinsko gledališče, potujoče gledališče …
Zakaj kupiti abonma?
Mogoče se sprašujete, zakaj bi sploh kupili gledališki abonma. Poleg tega, da lahko tako preživite nekaj večerov nekoliko drugače in se morda s prijatelji družite v prijetnem gledališkem okolju, imate tudi izbrani sedež v dvorani, hkrati pa še prihranite – vstopnice za posamezno predstavo so namreč nekoliko dražje.
V nadaljevanju objavljamo osvežene cene slovenskih gledaliških abonmajev, in sicer za sezono 2022/2023. Naša ekipa si je za primerjavo ponudbe izbrala največja gledališča iz slovenskih mestnih občin. Vse cene so v evrih in brez davka na dodano vrednost (saj so abonmaji ter vstopnice oproščene plačila davka), prav tako niso v cenah upoštevani popusti za študente in upokojence.
Težko je opredeliti, kateri gledališki abonma je idealen, saj veliko vlogo pri tem igrajo želje in potrebe povpraševalcev. Nekateri želijo več drame, drugi več smeha, tretji iščejo sporočilnost predstave, četrti pogovore z ustvarjalci predstave, marsikdo bo vesel velikih imen igralske scene (Alojz Svete, Dario Varga, Lucija Ćirović, Primož Forte, Tanja Ribič …).
Bonton v gledališču
Tako kot skorajda povsod tudi v gledališču veljajo določena pravila lepega in olikanega vedenja. Prav je, da se čisto vsi držimo bontona, v nasprotnem primeru bomo morda prejeli prepoved obiskovanja takih prireditev. Poglejmo si nekaj preprostih pravil.
- Pozanimajmo se o vseh možnih popustih – pogosto so za mlajše (študenti) in starejše (upokojenci) na voljo cenejše vstopnice.
- Za gledališče se je treba urediti – obleke naj bodo čiste in zlikane.
- Na predstavo se odpravimo dovolj zgodaj, da ne bomo zamudili – v nekaterih gledališčih nas zaradi zamude ne bodo spustili v dvorano.
- Ko se premikamo do sedeža, mora naš obraz gledati ljudi, ki sedijo v isti vrsti, v kateri imamo sedež.
- Med predstavo ne pijemo in ne jemo, prav tako ne žvečimo žvečilnih gumijev.
- Predstave se ne smejo snemati, ne smemo uporabljati mobilnih telefonov.
- Med predstavo ne govorimo.
- V gledališču velja pravilo, da je naše naslonjalo tisto na naši desni strani.
- Po končani predstavi zaploskamo ustvarjalcem. Če nas je predstava navdušila, lahko med ploskanjem tudi vstanemo.
Gledališče – rezultat najvišje umske dejavnosti
Prvi in glavni pogoj za izvedbo gledališke predstave pa tudi osnovna značilnost samega gledališkega pojava je v povezanosti in sožitju igralcev z gledalci. Pri gledališki predstavi je naše gledanje ali poslušanje namenjeno nekemu dogajanju med ljudmi, ki predstavljajo dramsko dejanje in ki ga ponazarjajo na odru žive osebe, redkeje živali (nekaterim se zdi dramska predstava, ki vsebuje živali, celo neprimerna ali celo neetična).
Gledališče ima mnogo vlog, najpomembnejše pa so naslednje tri. Estetska vloga, po mnenju nekaterih celo najpomembnejša, odloča, ali se bo gledališka predstava ohranila. Etična vloga obravnava merila človeškega hotenja in predvsem ravnanja glede na dobro in zlo, gre za norme ravnanja v nekem življenjskem trenutku. Potem pa je tukaj še spoznavna vloga, saj ima vsako gledališko delo nekakšno idejo oziroma sporočilo (na primer o lepoti, o pravičnosti). Nekateri menijo, da je idejno sporočilo rezultat najvišje umske dejavnosti, saj nakazuje človekov odnos do duhovnega in materialnega sveta (recimo do odnosa ljudi do živali). Gledališka kritika opozarja, da je gledališče odgovorno tako avtorjem kot tudi gledalcem, torej celotni družbi.
Gledališče = ljubezen = smisel
Vsak gledalec po gledališki predstavi še nekaj časa razmišlja o dogodku – o igralcih, likih, zgodbi, zapletu, gestikulaciji, nekateri tudi o idejnem sporočilu predstave. V obdobju eksistencializma so takratni avtorji trdili, da človek najprej samo eksistira in šele nato pride do bistva, in sicer s svojimi dejanji. Tako se mora stalno odločati, ne da bi vedel, kakšne so posledice njegovih dejanj. Za kar se odloči, pa mora odgovarjati. In če omenimo še idejo predstave Osem črk, prva je L (Tamara Babić Nikiforov), ki pravi, da ljubezen pogosto stoji pred preizkušnjo, a jo ljubeča partnerja kljub temu gojita do konca svojih dni in obujata takšne in drugačne spomine, pridemo do idejnega sporočila tega članka. Na podlagi preverjenih podatkov si izberimo ustrezen gledališki abonma, mogoče bo vmes tudi predstava, ki nam ne bo ravno všeč, a če bomo gledali ter poslušali in čutili odigrane predstave z ljubeznijo, nam bodo taki dogodki ostali v lepem spominu. Do konca dni.
