Da so na strani Rusije, je odgovorilo 3,6 odstotka vprašanih, 19,2 odstotka pa se med stranema ne more odločiti. Pri vprašanju o odgovornosti za vojno skoraj 35 odstotkov vprašanih meni, da so odgovorni vsi po malem, tako Rusija, Ukrajina kot zahodne države. 15,2 odstotkov sodelujočih v anketi pa bi krivdo naprtilo ZDA in zahodnim zaveznikom.
Na vprašanje, kako anketirani vidijo vojno v Ukrajini, je več kot 55 odstotkov sodelujočih izbralo odgovor, da se bojijo, da se vojna razširi na druge države. Vprašani v glavnem menijo, da ni nujno, da bi se ruska agresija ustavila v Ukrajini, ampak bi lahko eskalirala tudi v konflikt v drugih državah v regiji. Slaba četrtina jih meni, da je vojna v Ukrajini zgolj lokalna in da se bo v teh okvirjih tudi končala. 15 odstotkov anketiranih pa se boji, da bi se vojna lahko končala z jedrskim spopadom.
Ninamedia je v raziskavi spraševala tudi, kako naj se Slovenija odzove na begunski val iz Ukrajine. Sodelujočim so ponudili nekaj stališč, a navedbe, naj Slovenija zapre meje in ne dovoli namestitve beguncev na svojem ozemlju, ni izbral nihče. Dobrih 57 odstotkov vprašanih je mnenja, naj Slovenija sprejme begunce v sorazmernem deležu glede na svoj demografski delež v EU. Dobra četrtina sodelujočih v anketi pa meni, da naj naša država sprejme maksimalno število beguncev, ne oziraje se na druge države EU. Dobrih 15 odstotkov pa je mnenja, naj Slovenija begunce iz Ukrajine obravnava enako kot vse druge.
Anketirance so vprašali tudi o članstvu Slovenije v zvezi Nato in glede na raziskavo iz januarja 2020 je nekaj manj takšnih, ki soglašajo s članstvom v vojaškem zavezništvu. Kljub temu članstvo Slovenije v Natu uživa trdno podporo, saj z njim soglaša dobrih 63 odstotkov vprašanih (leta 2020 je bilo takšnih 68 odstotkov), proti pa je 23,3 odstotka anketiranih (leta 2020 slabih 22 odstotkov).
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, ki ga izvaja agencija Ninamedia. Tokratno raziskavo so opravili med 7. in 9. marcem na vzorcu 700 oseb.