Novice

Kaj manjka košarki v Stožicah, da bi se dvignila na višjo raven, in kdaj bo padla Crvena zvezda

Intervju z Davorjem Užbinecem, direktorjem košarkarskega kluba Cedevita Olimpija

Izbor urednice

FINANCE
ESG
Dobre prakse ESG bodo delili Elan, Lidl Slovenija, Atlantic Droga Kolinska, AquafilSLO in Plastika Skaza
ESG
Iz prve roke
ESGBarbara Pavlin Dobre prakse ESG bodo delili Elan, Lidl Slovenija, Atlantic Droga Kolinska, AquafilSLO in Plastika Skaza

Drugega ESG-prvaka Slovenije bomo razglasili na sklepnem dogodku izbora, ki bo 16. aprila v fužinskem gradu v Ljubljani.

IZVOZNIKI
Novice
Kdo gradi nove tovarne in na kakšne inovativne izdelke stavijo uspešna podjetja
PRO
Izvozniki.si
Izvozniki.si
NoviceFinance PRO Kdo gradi nove tovarne in na kakšne inovativne izdelke stavijo uspešna podjetja (PRO)

Izšla je brezplačna tematska priloga Novosti v uspešnih podjetjih

05.10.2021 04:00
Čas branja: 7 min
Kaj manjka košarki v Stožicah, da bi se dvignila na višjo raven, in kdaj bo padla Crvena zvezda
»Želimo znova prebuditi navijaško strast in ljubezen do Cedevite Olimpije, kot je bila nekoč,« pravi Davor Užbinec, direktor košarkarskega kluba Cedevita Olimpija. Foto: Aleš Fevžer / KK Cedevita Olimpija

»Šele zdaj začenjamo izvajati že prej zapisane načrte, saj smo se najprej morali ukvarjati z reševanjem vseh pravno-tehničnih izzivov združevanja, nato pa je prišel COVID-19,« pravi direktor kluba Davor Užbinec. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj manjka klubu, da bi v Stožicah nizal zmage in polnil dvorano z gledalci. Zanimalo nas je tudi, kdaj bodo premagali Crveno zvezdo, petkratnega prvaka regijske lige ABA v zadnjih šestih sezonah in tudi v letošnji sezoni dela elitnega košarkarskega tekmovanja Evroliga. Prvak lige ABA se med elito letos ni več uvrstil neposredno, ampak z enim od treh posebnih vabil. Za sezono 2022/23 sta že rezervirani dve mesti za najboljša dva z letošnjega tekmovanja za evropski pokal, kjer igra tudi Cedevita Olimpija.

Kaj pogrešate v ljubljanskih Stožicah?

Več gledalcev. Polna dvorana zadovoljnih gledalcev daje smisel našemu delu. Vsako tekmo želimo spremeniti v zabaven dogodek za obiskovalce, pri čemer ne želimo biti kopija NBA. Obisk tekme naj bo doživetje zmeraj, ne samo takrat, ko se zmaguje. Za našo regijo je značilno, da so za občinstvo privlačne samo zmage in težko razvije neko navezanost na športni klub. Zato me fascinirajo angleški nogomet in vsi športi v Nemčiji, kjer ljubitelji športa množično podpirajo svoje ekipe tudi v drugih in tretji ligi ter redno prihajajo na tekme. Podobno je tudi v Španiji, pa še kje. Upam, da bodo ljudje spremenili miselnost in uvideli, da pomagajo svojemu klubu tudi s tem, ko kupijo vstopnico, pa čeprav je njena cena zgolj na ravni cene kino vstopnic.

Kolikšen je klubski proračun za novo sezono in kje ste po tem na evropski ravni?

Celoten proračun kluba za vse selekcije je na ravni skoraj pet milijonov evrov. Klubi v regiji stežka konkurirajo evropskim klubom po finančni plati, saj imajo majhne proračune. Tukaj se sponzorski zneski ne gibljejo v vrednosti več milijonov evrov, ampak v najboljših primerih v vrednosti več sto tisoč evrov. Zato je težko odgovoriti na vprašanje, ki ga vsi postavljajo, ali se bomo vrnili v Evroligo. Želimo si, ampak trenutno je naša realnost tekmovanje drugega kakovostnega razreda EuroCup, kjer se lahko uvrstimo v zgornjo polovico pa do vrha. Naš proračun zadostuje za to raven tekmovanja.

Kako velik klubski proračun je potreben za Evroligo?

Evroliga zahteva trenutno najmanj 5,7 milijona evrov, kar bo počasi zraslo na sedem, vendar so vsi evroligaški klubi daleč nad tem. Za primerjavo, že Crvena zvezda, ki sicer trdi, da je njen proračun šest milijonov, ima dvakrat dražje igralce, in če seštejete še druge stroške, ki jih prinese sodelovanje v Evroligi, so pri dvakratniku našega proračuna. To pomeni, da je za igranje v tem tekmovanju potrebno, da ima klub celoten proračun med osem in deset milijoni evrov.

Torej ko boste dosegli raven 10 milijonov evrov, je realno, da se potegujete za vstop v Evroligo?

Ni nujno. V Sloveniji je težava v obdavčitvi dohodkov športnikov. Po zakonodaji imajo ti lahko s. p. in nižjo obdavčitev do določene višine dohodkov, a ko jo presežejo, je obdavčitev skoraj enaka kot pri redno zaposlenih. Ob rasti klubskega proračuna nas omejuje razlika med tem, koliko igralec dejansko dobi, in tem, kolikšen strošek ob obdavčitvi to pomeni za klub v Sloveniji in koliko za klubu v kateri drugi državi. To pomeni, da če Slovenija želi imeti boljše športnike, ki so dražji, potem bo treba nekaj narediti tudi v smeri znižanja obdavčitve v športu. Cenzus za višjo prihodkovno obdavčitev s. p. športnikov bi lahko bil, denimo, pol milijona evrov. V tem trenutku tako nismo sposobni pripeljati iz Španije reprezentanta Klemna Prepeliča, saj bi nas stal veliko več kot milijon evrov.

Če bi ostala enaka raven obdavčitve, kolikšen bi moral biti klubski proračun, da bi se lahko potegovali za vstop v Evroligo?

Za vstop v Evroligo in igranje v njej je potrebnih osem milijonov evrov, ob trenutni obdavčitvi pri nas pa deset milijonov, česar še nekaj let ne bomo dosegli.

Kako pa načrtujete priti do teh osem oziroma deset milijonov evrov?

To je dolga pot in COVID-19 je marsikaj spremenil. V negotovost je spravil številna podjetja, ki so umaknila ali minimizirala sponzoriranje. To se je zgodilo povsod, ne zgolj pri nas. Vprašanje je, kdaj se bo sponzoriranje vrnilo na raven predkoronskih časov. Kar se tiče Cedevite Olimpije, pa na raven pred desetimi leti, ko je igrala v Evroligi in ko so bile Stožice polne gledalcev. Takrat je bilo ogromno zaupanje v klub in vsi so želeli biti zraven. Danes je drugačna zgodba. S slabimi rezultati se je najprej izgubil interes gledalcev, nato še sponzorjev. Imamo srečo, da je vsa ta leta z nami ostala zvesta skupina sponzorjev, brez katerih ta klub ne bi obstal.

Ali so glede na gospodarske razmere za novo sezono že povečali sponzorske vložke?

Za zdaj so na ravni lanskih, pri čemer smo z vsemi v pogovorih, da se bodo ti zneski nekoliko dvignili, ko bodo prišli boljši rezultati in ko se bodo gledalci množično vrnili na tekme. Verjamem v to.

Kaj pa novi sponzorji?

Eden naših glavnih ciljev je pritegniti čim več novih sponzorjev. Na žalost je v naši sestavi prihodkov sponzorski del visoko nad prihodki od prodaje vstopnic.

Opazil sem, da so med sponzorji tudi podjetja denimo iz Avstrije, Švice, Nizozemske in Francije.

To so naši poslovni prijatelji, ki nas spremljajo še iz zagrebških časov kluba Cedevita. Gre za velike ljubitelje košarke, ki nam pomagajo tudi danes, med njimi pa jih je nekaj tudi iz Srbije. Gre za odnose, ki smo jih razvili na in ob tekmah.

Torej razvijate neko evropsko zgodbo?

Počasi delamo na tem, ampak smo še na začetku.

Kaj pravzaprav imajo sponzorji od tega, da so z vami?

Na podlagi preteklih analiz lahko rečem, da so imeli zelo veliko opaznost. Vse naše tekme imajo TV-prenose, ki gredo po celotni regiji, prek Euroleague TV pa tudi spletne prenose. Obenem skupaj s sponzorji izvajamo različne aktivnosti pred in med tekmami ter na družbenih omrežjih. Vedno iščemo poti, kako sponzorje vključiti tako, da bodo čim bolj opazni, po njih imenujemo akcijo tekme, foto meseca, rezultat tekme, začetno peterko, blokado tekme, zabijanje ...

Kaj pa povezovanje?

Seveda, to je ena naših pomembnih dejavnosti. Naše tekme, naša dvorana ali tista, kjer gostujemo, so priložnosti, kjer se sponzorji povezujejo. Na žalost je tudi tukaj vmes posegel COVID-19, a smo se tega spet lotili na nedavni prijateljski tekmi proti Bayern Basketballu. V prihodnje bomo še intenzivneje povezovali sponzorje glede na njihove potrebe in potem, če pride do posla, vknjižili provizijo. Na vsako sponzorjem bolj zanimivo potovanje peljemo tudi do 10 poslovnih partnerjev. V regiji jim je najbolj zanimiv Beograd, tam pa imamo zelo veliko kontaktov.

Ko smo že pri povezovanju, kje bi bila danes finančno Olimpija, če ne bi prišlo do združitve?

Težko je to oceniti, a dejstvo je, da je do združitve prišlo po sezoni, v kateri je Olimpija izpadla v drugo ligo ABA. Dogovor o združitvi smo dosegli pred koncem takratne sezone, razlog pa je bil jasen. Čeprav je bil košarkarski klub Cedevita v zadnjih 10 letih drugi klub v regiji po igranju na zaključnih turnirjih ali v finalih, pa ni bil nikoli na vrhu, medtem ko je bil košarkarski klub Olimpija v tem času pri dnu. Nobeden od klubov ni bil sposoben posamično narediti koraka naprej. Napredovanje je bil cilj združitve, v katero je Cedevita vložila svojo stabilnost, Olimpija pa dolgoletno tradicijo in navijače. Kakovosten in urejen klub Cedevita Olimpija pa naj bi s svojimi uspehi zagotovil postopno vračanje gledalcev in sponzorjev.

Koliko dobite sredstev od mesta Ljubljana?

Okoli 300 tisoč evrov, pri čemer je določeno, da se morajo ta sredstva porabiti za organizacijo tekem, trenerje in mlade selekcije. Seveda sem srečen in hvaležen, da Ljubljana pomaga nam in športu. Letos imamo tudi oglasno kampanjo Mi smo Ljubljana. Upamo pa, da bo mesto, ki ga promoviramo tudi v tujini, lahko v prihodnje še več pripomoglo k naši rasti.

Kako, na primer?

V Zagrebu imamo enega najmodernejših trening kampov v Evropi. Ne po moji oceni, ampak ocenah košarkarskih poznavalcev. Tam je 900 otrok in kamp služi razvoju mladih igralcev. Eden naših ciljev, ki ga bomo lahko dosegli samo s pomočjo mesta Ljubljana, je gradnja lastnega trening kampa tukaj. Morda ne s štirimi igrišči, kot je zagrebški, dovolj bi bili tudi dve. Ljubljana ima sicer težavo, ki se je pred prihodom sem nisem zavedal. To je nezadostna športna infrastruktura in ob velikem številu športnih društev premalo zmogljivosti za treniranje športnikov. Želimo razvijati mlade igralce, vendar jim s številom treningov, ki jim jih lahko omogočimo na terenu, zdaj ne moremo ponuditi dobrega razvoja.

In kaj boste naredili, da bo na tekmah več gledalcev?

Zavedamo se, da je prvi pogoj za vračanje gledalcev dobra igra. Tudi, kadar ne zmagaš, znajo ljubitelji športa ceniti in nagraditi trud, bojevitost, srce. Pomembna pa je tudi doživljajska izkušnja na tekmi, ki dopolnjuje in nadgrajuje športni dogodek. Aktivnosti s sponzorji, klubsko trgovino, kotiček za otroke, hitro šolo košarke in podobno smo postavili v prostor ogromnega zelenega ringa, ki obkroža dvorano, in na plato pred dvorano. Odmori in prekinitve med tekmami so napolnjeni z nagradnimi igrami, svetlobnimi in zvočnimi efekti, plesnimi točkami Green Ladies in norčijami maskote – Zmajčka Olija. Naj omenim tudi, da imamo organizirano hitro testiranje pred vsako tekmo, iščemo pa tudi možnosti, da bi postavili muzej Cedevite Olimpije, ki bi se začel že z vstopom skozi prva vrata.

Kaj pa je tisto, kar najbolj pritegne gledalce?

Dober rezultat. Obiskovalce vabimo z različnimi pristopi in tudi prek družbenih omrežij, kjer smo po dejavnostih zagotovo najboljši med klubi v regiji in v vrhu v Evropi. Lani smo dobili celo priznanje SPORTO za najboljše upravljanje družbenih omrežij. Po drugi strani pa je naša težava majhnost, saj denimo Crveno zvezdo spremljata dva milijona ljudi, nas pa skupaj med 40 in 50 tisoč. Veseli nas, da navijaško telo iz leta v leto raste. V zadnjem času smo začeli eksperimentirati na Tiktoku in odziv je zelo dober. Sicer pa je število sledilcev odvisno tudi od tekmovanj, v katerih nastopaš.

Ali lahko napoveste, kdaj se boste …

... uvrstili v Evroligo? (smeh)

Ne, tega zagotovo ne morete napovedati.

Res je in to so me na zadnji tiskovni konferenci vprašali petkrat.

Zagotovo pa je eden vaših začrtanih ciljev osvojitev lige ABA. Kdaj bo to?

Pri tem pogosto odločajo malenkosti. Letos bo nekoliko težje, saj sta Crvena zvezda in Partizan še nekoliko povečala klubska proračuna, ki sta na ravneh evroligaških. Vsaj na papirju so po tem v prednosti, saj si lahko privoščijo boljše igralce. Po drugi strani pa te razlike niso tako pomembne, saj, kot že rečeno, lahko odločajo tudi malenkosti. Proti Crveni zvezdi smo lani izgubili tekmo v zadnjih sekundah podaljška. Če bi jo dobili, bi se lahko uvrstili na zaključni turnir in potem bi zgodba o zmagovalcu lige ABA lahko bila tudi drugačna.

Na naši poti, po kateri hodimo z majhnimi, vendar stabilnimi koraki, bomo v tej in prihodnjih sezonah zagotovo konkurenti za vrh lige ABA. Ali bomo na vrhu letos, prihodnje leto ali katero od naslednjih let, pa je odvisno tudi od športne sreče.

Razumem, da ne marate napovedi, zagotovo pa imate osebno željo po vstopu v Evroligo. Katerega od evropskih velikanov, kot so CSKA, Real Madrid, Barcelona ali Fenerbahče, bi želeli najprej premagati?

Če gledamo zadnjih 10 let, je najuspešnejši CSKA. Premagati tak klub bi pomenilo potrditev, da smo dosegli zares visoko raven. Ampak zmaga nad katerimkoli od njih je ogromen motiv. Skratka, kateregakoli med CSKA, Realom, Barcelono, Fenerbahčejem in Efesom, ki je zadnja tri leta v vrhu. Sicer pa mi je Efesova zgodba razvoja kluba še najbolj simpatična, saj niso odvisni toliko od države, ampak imajo velikega zasebnega vlagatelja, ki skupaj s svojimi poslovnimi partnerji gradi veliko zgodbo, in to brez velike baze navijačev.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
IZVOZNIKI
Novice
Gradbeništvo se krči, Herz pa je zasut z naročili in nujno potrebuje novo tovarno
Izvozniki.si
200 NOVIH DELOVNIH MEST
NoviceMateja Bertoncelj Gradbeništvo se krči, Herz pa je zasut z naročili in nujno potrebuje novo tovarno

Pričakujejo od 15- do 20-odstotno rast prodaje in dobička; odprli so nove trge, tudi Švico in Ukrajino, ter razvili vrsto novih izdelkov.

IZVOZNIKI
Sonja Gole zapušča Adrio Mobil
Izvozniki.si
Konec ere
Petra Sovdat Sonja Gole zapušča Adrio Mobil

Na njeno mesto prihaja Gregor Adler, doslej direktor SIJ Ravne Systems

IZVOZNIKI
Novice
Koroška Robeta z Ralfom Schumacherjem zapeljala še na britanski in skandinavski trg
Izvozniki.si
15-ODSTOTNA RAST PRODAJE
NoviceMateja Bertoncelj Koroška Robeta z Ralfom Schumacherjem zapeljala še na britanski in skandinavski trg

Letos načrtujejo 15-odstotno rast prodaje; ponudbo so razširili na nove vnaprej konfigurirane modele vanov.

IZVOZNIKI
Novice
Kdo gradi nove tovarne
Izvozniki.si
NALOŽBE
NoviceMateja Bertoncelj Kdo gradi nove tovarne

(iz tematske priloge Novosti v uspešnih podjetjih) Izbrane večje naložbe v nove tovarne oziroma proizvodne obrate devetih podjetij, ki gradijo na različnih koncih Slovenije.

IZVOZNIKI
Novice
To so novi izdelki, na katere stavijo uspešni izvozniki
Izvozniki.si
NoviceMateja Bertoncelj To so novi izdelki, na katere stavijo uspešni izvozniki

(iz tematske priloge Novosti v uspešnih podjetjih) Inovativni z avtodomi, konstrukcijskim lesom, sladoledom, deli električnih vozil

IZVOZNIKI
Novice
Dobra novica: 200 zaposlenih Steklarne Hrastnik se vrača na redno delo
Izvozniki.si
RAST NAROČIL
NoviceMateja Bertoncelj Dobra novica: 200 zaposlenih Steklarne Hrastnik se vrača na redno delo

Naročila se povečujejo in aprila bodo znova zagnali eno od dveh peči; višajo dodatke k plači in iščejo nove sodelavce.

IZVOZNIKI
Novice
Ljubljančani bodo digitalizirali tudi grški zdravstveni sistem
Izvozniki.si
NoviceMladen Miković Ljubljančani bodo digitalizirali tudi grški zdravstveni sistem

Digitalna zdravstvena platforma podjetja Better bo temelj Nacionalnega elektronskega zdravstvenega kartona v Grčiji.

IZVOZNIKI
Novice
To so letošnji nagrajenci GZS - vsi so izvozniki
Izvozniki.si
USPEŠNI PODJETNIKI
NoviceMateja Bertoncelj To so letošnji nagrajenci GZS - vsi so izvozniki