Lansko leto se je za slovenski film končalo res izjemno – z evropsko filmsko nagrado za kratki film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić, ki je bil prav te dni nominiran še za francosko filmsko nagrado cezar v kategoriji animiranih kratkih filmov. Toda nagrad, ki so jih v minulem letu po svetu prejeli slovenski filmi, je bilo še veliko več, zato niti ni presenetljivo, da je bila direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar ob včerajšnji predstavitvi načrtov te javne agencije precej optimistično razpoložena. »Za slovenskim filmom je izjemno leto, zagotovo eno od najuspešnejših v zgodovini samostojne države, toda tudi prihodnost je videti svetla, če se bodo sredstva za film še naprej zviševala,« je poudarila.
Proračun SFC za letošnje leto znaša približno 8,8 milijona evrov, kar je precej več kot lani (ko je znašal 6,3 milijona evrov) in skoraj dvakrat več kot leta 2014. »Podpora sicer še vedno ni na točki, ki jo je kot neko osnovno izhodišče za dovolj primerne pogoje filmske produkcije že pred desetletjem opredelil nacionalni program za kulturo, torej pri vsaj enajstih milijonih evrov, vseeno pa je videti, da se temu cilju postopno bližamo, saj gre obenem za najbolj izdatno povečanje doslej,« je dodala.
Enajst novih celovečercev
Lani se je sicer slovenski film predstavil na devetih retrospektivah v tujini, na filmskih festivalih pa dosegel vrsto vidnih uspehov – pri celovečernih filmih je bila najpomembnejša nagrada za najboljšo režijo, ki jo je za film Orkester v Pekingu prejel Matevž Luzar, med kratkimi filmi pa sta bila poleg prej omenjenega animiranega dokumentarca Urške Djukić najbolj opažena še animirani Steakhouse režiserke Špele Čadež (ta je tako kot Babičino seksualno življenje doslej prejel dolgo vrsto nagrad) in Sestre Katarine Rešek. »Naši kratki filmi dobivajo bistveno vidnejše nagrade kot celovečerci, razlog za to pa je predvsem, da jih lahko podpiramo v finančnih okvirih, ki so vsaj približno primerljivi s tujino, in zato pride ustvarjalna moč naših filmarjev lažje do izraza,« meni Nataša Bučar. »Pri celovečernih filmih se višina vloženih sredstev precej bolj pozna na končnem izdelku in v tem pogledu preprosto nismo konkurenčni drugim.«
Vseeno pa se bo po zaslugi višjega proračuna letos snemalo rekordno število filmov: predvidoma bo padla »prva klapa« enajstih celovečernih igranih filmov, med njimi so kar štirje prvenci. Na lanskih razpisih je bilo sicer v sofinanciranje izbranih sedem igranih celovečercev v skupni vrednosti nekaj več kot treh milijonov evrov, in sicer so to Belo se pere na devetdeset (režija Marko Naberšnik), 20 metrov (režija Damjan Kozole), NK Svoboda (režija Boris Petkovič), Dekle noči (Luka Marčetič), Sadni film (Gregor Božič), Tartinijev ključ (Vinci Vogue Anžlovar) in Čao bela (Jani Sever); ob tem sta bila v nacionalni filmski program uvrščena še dokumentarca Nekoč v Posočju (Ema Kugler) in OHO (Damjan Kozole) v skupni vrednosti 270.000 evrov, trije kratki igrani filmi ter štirje kratki animirani filmi. Med filmi, ki jih bodo začeli snemati letos, so tudi štirje celovečerni prvenci (Little Trouble Girls Urške Djukić, Fantasy Katarine Rešek, Noben glas Ester Ivakič, To je rop! Gregorja Andolška) ter novi film Urše Menart Vse, kar je narobe s tabo, v čemer se odslikava tudi vse večje število (mladih) režiserk.
V kinih vse več gledalcev
Lepo število filmov bo do jeseni prišlo tudi v kinematografsko distribucijo, zato velja omeniti tudi podatek, da je imel lani domači film najvišjo gledanost doslej – od skupno 1,76 milijona gledalcev v kinih jih je kar 308.000 prišlo na ogled katere od slovenskih produkcij, kar pomeni, da je tržni delež slovenskih filmov znašal približno 17,5 odstotka. To je rekordna številka, saj v obdobju samostojne države ta delež sploh nikoli ni bil višji od desetine; k njej je sicer največ prispevala komedija Pr' Hostar 2 (114.500 gledalcev), toda med deseterico najbolj gledanih filmov sta bila tudi javno podprta Gajin svet 2 (76.000 gledalcev) in pa Kapa (59.000 gledalcev).
Poleg nadaljevanja utečenih projektov, kot so Naši filmi doma, Baza slovenskih filmov, Scenarnica ali navsezadnje Festival slovenskega filma (ta bo od 3. do 8. oktobra v Portorožu) pa na Slovenskem filmskem centru letos načrtujejo tudi prenovo pravilnikov o izboru projektov, s katerimi bodo lahko denimo začeli podpirati vse bolj priljubljene serije. Direktorica upa tudi na kakšno okrepitev, saj so kadrovsko precej podhranjeni: »Za uspehe je pač potrebno tudi primerno podporno okolje.«