Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Alžiriji na tridnevnem »prijateljskem« obisku, da bi popravil od lani slabe odnose z največjo afriško državo. Njene velike rezerve nafte in plina bi lahko igrale pomembno vlogo pri reševanju evropske energetske krize.
Obisk se dogaja po obdobju napetosti med državama, med drugim zaradi različnega pogleda na alžirsko vojno v letih 1954–1962, v kateri naj bi po francoski wikipedii umrlo 250.000 Alžircev, po ocenah alžirskih zgodovinarjev pa 1,5 milijona ali sedmina tedanjih prebivalcev. Alžirija je lani odpoklicala svojega veleposlanika v Parizu, potem ko je Macron obtožil skorumpirano alžirsko vojaško-politično elito, da zlorablja protifrancosko retoriko in spomin na osvobodilni boj za »svojo rento«, s pomočjo katere se ohranja na oblasti. Na sedanjem spravnem obisku bo zanimivo videti, ali se bo Macron, ki je sicer že obsodil kolonizacijo kot zločin proti človeštvu in si prizadeval za bolj objektiven pogled na alžirsko vojno, v imenu Francije opravičil za storjene zločine, kar zahteva alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune.
Francija je lani razjezila Alžirce in zraven še Maročane, ker je drastično znižala število vizumov. To je bila kazen za ti dve severnoafriški državi, ker nista hoteli sprejeti svojih državljanov, ki jih je Francija zaradi kriminala ali neurejenih dokumentov izgnala. Leta 2017 je Francija Alžircem izdala 420.000 vizumov, v prvih šestih mesecih letos pa samo še 75.000. To je zanje velik problem, saj ima skoraj vsak Alžirec strica ali bratranca v Franciji, kjer je kar sedem milijonov ljudi na neki način povezanih z Alžirijo. Poleg milijona pieds noirs, ki so kot evropski prebivalci iz Alžirije zbežali leta 1962, je v Franciji več milijonov ekonomskih priseljencev, skoraj vsak Alžirec pa tekoče govori francosko.
Italija uspešnejša pri pogovorih o plinu
Kot kaže sporočilo za javnost iz Elizejske palače, se hoče Macron zdaj obrniti proti prihodnosti. Glavni namen obiska je zagotoviti sodelovanje Alžirije na gospodarskem in varnostnem področju ter ustaviti njeno zbliževanje z Moskvo in Pekingom. Na varnostnem področju bi bila Alžirija zdaj, po umiku francoskih vojakov iz Malija, toliko bolj koristen partner in zaveznik Francije na širnih prostranstvih severne Afrike, ki je osje gnezdo džihadistov in drugih podtalnih skupin.
Kot prvega trgovinskega partnerja Alžirije je Francijo v zadnjih letih zamenjala Kitajska. Francija pa je bila letos pri pogajanjih glede dobave alžirskega plina manj uspešna kot Italija, ki ji je uspelo za več kot dvakrat povečati količine, tudi po zaslugi dveh obiskov premierja Maria Draghija. Francija je lani le osem odstotkov svojega plina uvozila iz Alžirije, 36 odstotkov iz Norveške in 17 odstotkov iz Rusije. Francoski diplomat Xavier Driencourt je za francoski radio Europe 1 dejal, da plin ni pomembna tema Macronovih pogovorov s predsednikom Tebbounom in da francoski predsednik alžirskemu ne bo dal vizumov v zameno za plin, kot menijo mnogi. Alžirska mladina, na katero se hoče Macron obrniti, zdaj tako ostaja večinoma brez vizumov, medtem ko so ta trenutek francoska skladišča plina napolnjena že 90-odstotno.
