Sam sem poskusil s prevezanimi očmi prehoditi par korakov na atletski stezi na Izlakah in lahko vam povem, da ni šlo. Dušan pa to znore, čeravno je na pragu zaključka srednje šole izgubil vid.
V knjigi boste lahko prebrali, v posnetku pa slišali, kako se je z izgubo vida soočal, kako sta z zdaj že pokojno mamo prehodila vse okoliške poti in se pred leti med drugim peš podala iz Litije do Trbovelj. Po smrti mame si je našel življenjsko sopotnico v upokojeni knjižničarki Manji, ki mu je v veliko oporo. Tako kot on, je tudi ona po poroku prevzela še njegov (on pa njen) priimek.
Povedal nam je tudi, kako je nastajala knjiga in zakaj mu je bil Primož Roglič, ki mu je knjigo tudi podaril, velik navdih. Veliko zanimivega boste slišali tudi o dopustovanju s svojo ženo, o romanjih, obisku Pariza, ogledu Eifflovega stolpa, ogledu in vzpona na svetilnik, o tem, koliko zvočnih knjig je v zadnjih desetletjih prebral oziroma jim prisluhnil, iskreno pa je povedal tudi, kako se je po izgubi vida soočal z osebnostnimi težavami.
Nekaj besed je namenil tudi svojemu očetu, ki je leta 1958 podprl veliko stavko rudarjev in bil zato kazensko odpuščen s "položaja" in premeščen na delovno mesto izven rodnih Trbovelj in Zasavja v Ribnico.
Čisto na koncu posnetka si boste lahko ogledali še, kako je Dušan na moja vprašanja odgovoril kar tako, da jih je napisal s pisalnim strojem, torej je odgovore natipkal. Dušan ni le pisatelj, ni le pohodnik, bil je tudi eden najboljših šahistov in je še vedno velik filmoljub.
Knjigo lahko naročite v Delavskem domu Trbovlje in pri avtorju knjige na: 051 422 298. Več pa v posnetku.
