DL: Naša naravna dediščina - Najbolj onesnažena belokranjska jama

20.8.2023 | 12:50

Ne le Kipina jama, na Dolenjskem je onesnaženih kar 40 odstotkov jam. (Foto: Marko Pršina)

Ne le Kipina jama, na Dolenjskem je onesnaženih kar 40 odstotkov jam. (Foto: Marko Pršina)

Kipina jama je običajna kraška udornica, ki je postala prepoznavna kot najbolj onesnažena belokranjska jama. Odpira se na obrobju Bojanje vasi, severno od Metlike. Objekt je široka kotlasta udornica, globoka 35 m, nastala z vrušenjem stropa obsežne podzemske dvorane, ob sečišču lokalnih prelomov. Pod vzhodno in severno steno sta še ohranjena jamski prostor in krajši podzemski sistem: 20 m dolg erozijski in 15 m dolg poševni rov.

Jamarski obisk leta 1991 je v njej razkril aktivno smetišče, saj sta bila dno in pobočje pod cesto nasuta z raznovrstnimi odpadki. V zadnjem času se je onesnaževanje zmanjšalo, kljub temu pa je v jami vsaj 100 m3 komunalnih odpadkov, mrhovine, avtomobilskih karoserij, škropiv, štedilnikov, sodov, gradbenega materiala in salonitnih plošč.

Blizu nje je pod vasjo še Kadiševa jama, ki jo zapolnjuje podobna količina odpadkov. Jame v bližini naselij so od nekdaj zlorabljene kot odlagališča odpadkov. Tovrstne prakse je danes manj zaradi komunalnega odvoza in okoljske ozaveščenosti. Popisi onesnaženih jam kažejo (Jure Tičar), da naj bi jih bilo na Dolenjskem, kjer imamo znanih več kot 3.000 jam, onesnaženih okoli 40 odstotkov, v njih pa je skoraj 5.000 m3 odpadkov. Po številu onesnaženih jam prednjačita Suha krajina in Dobrepolje, po količini odpadkov v jamah pa dolenjsko podolje in Bela krajina. Dobra četrtina med njimi je močno onesnažena, z več kot 5 m3 odpadkov, med pet najbolj onesnaženih pa se uvrščata obe jami iz Bojanje vasi. Odveč je poudarjati, da je onesnaženje grožnja za vire pitne vode in ranljiv jamski živi svet. Nadvse zgovoren je podatek, da je kakovost vode v metliškem Obrhu, kamor se steka podzemna voda tudi z območja Bojancev, pogosto oporečna.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava