Pri segmentu plač in drugih izdatkov zaposlenim je Računsko sodišče med drugim ugotovilo, da je državno odvetništvo pri enem delovnem mestu določilo prenizek izhodiščni plačni razred v aktu o sistemizaciji, 17 zaposlenim izplačalo prenizek dodatek za delovno dobo, javni uslužbenki pa izplačalo previsok položajni dodatek.

Prav tako je nepravilno odmerilo dodatni dan dopusta za delo v težjih delovnih razmerah, zaposleni povrnilo previsoke stroške javnega prevoza, izplačalo regres za prehrano tudi za dneve, ko so javni uslužbenci delali manj kot štiri ure, in ni zagotovilo, da bi dve zaposleni izpolnjevali pogoje za dostop do tajnih podatkov.

Na segmentu delnih tekočih in investicijskih odhodkov je pa Računsko sodišče ugotovilo, da državno odvetništvo v postopku javnega naročanja ni vključilo meril, ki se nanašajo na socialne vidike, in ni opredelilo okoljskih vidikov.

Prav tako za različno dobavo blaga in izvedbo storitev ni izvedlo postopkov oddaje javnega naročila, prevzemalo je obveznosti, čeprav niso bili izpolnjeni vsi s predpisi določeni pogoji, pred plačilom računov ni preverjalo pravnega temelja in višine obveznosti, sredstva proračuna pa je porabilo za storitve, ki niso bile nujne za izvajanje nalog. Poleg tega državno odvetništvo v pogodbo ni vključilo protikorupcijske klavzule.

Računsko sodišče je državnemu odvetništvu podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je državno odvetništvo med revizijskim postopkom sprejelo ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti.