Slovenija

Slovenska ustava praznuje 32 let

Ljubljana, 23. 12. 2023 07.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Mineva natanko 32 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 praznujemo dan ustavnosti, ki ga je ustavno sodišče v tem tednu obeležilo s slavnostno sejo.

Na slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je izpostavil pomen in vlogo ustave v zgodovini samostojne države in se dotaknil načela delitve oblasti, ko gre za spoštovanje postulatov pravne države.

Spomnil je, da rojstvo slovenske ustave vsako leto praznujemo tik ob koncu leta, a to ne pomeni, da lahko ustavo razumemo kot nekakšno novoletno obljubo. "Je trdna zaveza, ki nas vedno znova nagovarja, da tudi v praksi udejanjamo tisto, v kar verjamemo na papirju," je izpostavil Accetto.

V nagovoru se je dotaknil tudi načela delitve oblasti in vloge ustavnega sodišča, v katerem Accetto ne vidi prvega in edinega, ampak zadnjega varuha ustavnosti. To vlogo morajo prej odigrati redna sodišča, še prej pa drugi organi oblasti in morda še prej tudi vsak izmed nas, ki ga ustava naslavlja, je poudaril. 

Načelo delitve oblasti in spoštovanje postulatov pravne države je v nagovoru izpostavila tudi nekdanja predsednica ustavnega sodišča slavnostna govornica Jadranka Sovdat. Po njenih besedah morajo državni organi, vključno z zakonodajalcem, spoštovati in izvrševati odločbe sodišč in ustavnega sodišča. To je eden od temeljnih postulatov pravne države, zato se mora zakonodajalec odzvati na odločbo ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena protiustavna opustitev zakonske ureditve, in to v roku, ki mu ga je določilo ustavno sodišče, ne šele nekaj let za tem, je izpostavila Sovdatova.

Ustava Republike Slovenije
Ustava Republike Slovenije FOTO: Bobo

Slavnostne seje so se med drugim udeležili ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Osnutek slovenske ustave je v podvinskem gradu leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci v njo vnesli pravico do pitne vode, še pred tem pa fiskalno pravilo in novo referendumsko ureditev.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Rafael Kramar
24. 12. 2023 10.07
-1
Kdaj so pa še komunjare rabile ustavo?
zavetnik
23. 12. 2023 21.20
+3
Nič nam ne omaga če jo lahko vsak predsednik vlade in parlament po mili volji kršita ustavni sodniki pa itak nič, če so sodniki podkupljeni in tožilcem je potrebno 10 let za vložitev obtožnice nekaterih nikoli in vsak po svoje ( Bobnar,Lindav) izdajajo tajne dokumente
nikhrast
23. 12. 2023 16.58
-8
Angleži sploh nimajo napisane ustave, uvajajo pa demokracijo ževod leta 1215 naprej na Runnymede travniku kjer so baroni podpisali Magna Carta s kraljem Johnom. Pa manj problemov imajo kot Slovenci s svojo ustavo.
Darko32
23. 12. 2023 17.05
+1
Točno to kar praviš. Pri nas se gremo neke poštenjake in pravnike. A spo največji kriminalci in ponarejevalci. Poglejm orecimo isto knjigo USTAVA si razlaga vsak po svoje. Poglejmo sodniki si jo razčagajo v svoj prid in če je potrebno, da prikrijejo svoje kriminalno delovanje kršenja ustavnih pravic narodu gredo tudi tako daleč, da poskrijejo ali pa priredijo dokaze. Če narod dokaže pa ponaredijo spise in potem dobivamo to, kar imamo sedaj, da je sistemska korupcija na 75%. Vidimo na vsakem koraku kako se skadijo in potem se delajo še norca iz naroda, da hočejo še višje plače. NArod pa tolče revčino tudi po zaslugi njihovega malomarnega dela.
zibertmi
23. 12. 2023 16.00
+5
kdo jo največkrat brez posledic,krši in kdo se je drži
DR. RNR
23. 12. 2023 14.38
+2
Ko probas te ustavne pravice zahtevat? Te zasujejo solzivcem . Ko bi svobodo govora ali javno debato. Te oznacijo za teoretika zarote. Za neki drobiza marskej pade. Profit, ekonomija,interesi...ukrepi ali tiranija so nad zakoni in ustavo....
iskriv
23. 12. 2023 09.47
+12
Ustava kot krovni dokument države je pri nas prevečkrat poteptan in neupoštevan ! Nekateri politiki javno govorijo , da za njih ustava ne velja ali pa velja samo v tistih delih , ko ustavno sodišče njim pritrdi po ustavnih načelih . Nekateri ustavo in ustavno sodstvo jemljejo , kot ne bodi ga treba in njihovih določb ne jemljejo resno in jih pustijo v ozadju . Ustava in zakoni so živa materija , ki se lahko dopolnjuje in izpopolnjuje vendar naj se to počne premišljeno in strokovno , da ne postane skrpucalo , kot je veliko naših zakonov , ki so polni lukenj , ki jih s pridom izrabljajo odvetniki in njihovi klienti !
tron3
23. 12. 2023 09.44
+6
O kakšni Ustavi Vi tukaj pišete, to so samo črke na papirju, pove modri Maljevac, jaz sem funkcionar in kršim 14. člen Ustave, kjer je zapisano, da Zakon velja za Vse!!! Torej imate ministra ki krši Ustavo!!!
devote
23. 12. 2023 09.12
+3
Sprejete ustavne spremembe je ob upoštevanju strokovnega merila nujnosti in potrebnosti mogoče razvrstiti v tri skupine. V prvi so spremembe, ki so bile potrebne zaradi vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in delovanja v njej (3.a, 47., 68. in 148. člen). Te ustavne spremembe niso bile posledica notranjih potreb, pač pa so jih narekovali zunanjepolitični razlogi. V drugo skupino uvrščamo spremembe, ki so ustrezneje uredile posamezne določbe oz. ustavne institute, ki so se v praksi pokazali za neustrezne, pomanjkljive ali neučinkovite (80., 90., 97., 99., 121., 140. in 143. člen). Tretjo skupino sestavljajo pretežno dopolnitve Ustave s področja človekovih pravic in svoboščin (14., 43., 50., 62.a in 70.a člen), s katerimi so se posebej zavarovale posamezne pravice in svoboščine nekaterih družbenih skupin, uvedene (konstitucionalizirane) pa so bile tudi nekatere novodobne pravice ali svoboščine
Delavec_Slo
23. 12. 2023 09.05
+4
Ustava, KI VELJA SAMO ZA NIŽJI SLOJ SLOVENCEV!
Darko32
23. 12. 2023 17.07
+4
In prav tem se najbolj kršijo ustavne pravice.