Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zdajšnje neprofitne najemnine bi se lahko do leta 2026 zamenjale s stroškovnimi, dunajski model, po katerem se vlada zgleduje, pa predvideva, da povprečna stroškovna najemnina znaša približno 15-odstotkov dohodkov družine.

Stroškovna najemnina bi, če bo uvedena, v nasprotju s trenutno neprofitno lažje pokrila stroške vzdrževanja in upravljanja objekta. Najemnine sicer morajo pokrivati vzdrževanje objektov, a so trenutno zastavljene tako, da se mora povrniti naložba v stanovanje, opozarja Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora: "Na neki način predvidevamo, da morajo tudi najbolj ranljivi, najrevnejši sami poplačati ta stanovanja čez obdobje 30 let. Tu gre za vprašanje, ali se jih subvencionira skozi subvencije najemnin ali pa se zagotovi nepovratna sredstva že pri gradnji."

Hawlina dodaja, da so v praksi uspešnejši tisti sistemi javnih stanovanjskih politik, ki temeljijo na naložbah v gradnjo stanovanj, saj se s tem izognejo subvencioniranju najemnin, ki je lahko za proračun še bolj obremenjujoč.

Stroškovne najemnine podpirajo tudi v Nepremičninskem združenju Slovenije. Franci Gerbec poudarja, da vlada, kot kaže, ne namerava uvesti univerzalnega stanovanjskega dodatka, ampak bodo višine najemnin različne, odvisne od dohodkov ljudi: "To je zaobid preglednega sistema oddajanja javnih stanovanj v najem, ki mu nasprotujemo. Mi se zavzemamo za stroškovne najemnine. Za tiste, ki ne morejo plačati niti stroškovne najemnine, pa naj bo stanovanjski dodatek. Glede na to, da naj ne bi bila obremenitev družinskih dohodkov za več kot 30 odstotkov."

Dunajski model sicer predvideva, da stroškovna najemnina znaša približno 15-odstotkov dohodkov družine. Če bi se leta 2026 torej zgodilo, da bi višina stroškovne najemnine znašala 9 evrov na kvadratni meter oziroma 450 evrov mesečno za 50 kvadratnih metrov, bi morali dohodki družine znašati 3000 evrov, je za Radio Slovenija še poročala Lara Gril.

Na Dunaju več kot 400 tisoč občinskih in subvencioniranih stanovanj

Na Dunaju več kot polovica prebivalcev živi v najemniških stanovanjih, saj mesto razpolaga z 200.000 občinskimi stanovanji in 220.000 subvencioniranimi stanovanji. Ker si mestne oblasti prizadevajo, da bi ustvarjale prijazne soseske in ne getov, stanovanja niso dostopna le socialno šibkejšim, temveč skoraj vsem, za Radio Slovenija z Dunaja poroča dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Mesto Dunaj iz naslova stanovanjskega davka letno pridobi 250 milijonov evrov, mesto pa k temu za izgradnjo in obnovo stanovanj doda dodatnih 200 milijonov evrov, pravi strokovnjak podjetja Wiener Wohnen Christian Schantl: "V osnovi gledano je tako, da imamo v Avstriji stanovanjski davek, to je odstotek od bruto plače prebivalca. Gre za zvezni davek, ki se razdeli na zvezne dežele."

Vsako leto zgradijo okoli 7000 novih stanovanj. Za najem stanovanja pa obstajajo jasni kriteriji. "Stanovalci morajo vsaj dve leti stanovati na Dunaju na istem naslovu in ne smejo preseči določene meje prihodkov, ki pa je zelo visoka in dvakrat višja, kot je zaslužek Dunajčanov, kar pomeni, da ima dostop do teh stanovanj kar 80 odstotkov prebivalcev," pojasni Schantl.

Subvencionirana stanovanja gradi okoli 60 neprofitnih zadružnih družb. Zakonsko določena najemnina v občinskem stanovanju na kvadratni meter znaša 6,15 evra, skupaj z davkom in obratovalnimi stroški 8,5 evra. Enaka je cena za subvencionirana stanovanja.

Stanovanja se lahko najamejo za nedoločen čas, najemniki pa jih lahko celo predajo svojim potomcem, je še poročala Kos Gnamuš.

Kakšen je dunajski stanovanjski model?