Enim 900, drugim 30.000 evrov komunalnega prispevka
V kateri občini je vrtec najcenejši? Kje je pitna voda najdražja? Kje imajo najdražji komunalni prispevek? V kateri občini bi tričlanska družina najceneje preživela in kje je »večni počitek« najcenejši? Pod črto se v Sloveniji najceneje živi v Črenšovcih, Turnišču in Vidmu, najdražje pa na Igu, v Izoli, Mengšu, Mirnu-Kostanjevici in Šmartnem pri Litiji.
Računsko sodišče, ki je v 212 občinah raziskalo težave ljudi pri dostopanju do storitev splošnega pomena in pod drobnogled vzelo cene občinskih storitev, ugotavlja kopico sistemskih pomanjkljivosti, neusklajeno načrtovanje in neskladen regionalni razvoj, kar vse skupaj s cenovnimi razlikami med občinami prebivalce različnih občin postavlja v neenakopraven položaj.
In rešitev? Večina občin, pojasnjujejo na Računskem sodišču, vidi možnosti za boljšo dostopnost storitev v večjih finančnih sredstvih, nekatere tudi v boljšem sodelovanju z državo, spet tretje v ustanovitvi pokrajin … V bodoče bodo zato po mnenju Računskega sodišča bolj celovito obravnavo zahtevale zlasti storitve z izrazito regionalnim značajem, kot so javni prevoz, cestne povezave, osnovno zdravstvo, ravnanje z odpadki, dobava pitne vode …
30.761 €
stane najdražji, 882 € pa najcenejši komunalni priključek za objekt bruto površine 150 m2
Od kod neverjetne razlike v cenah storitev?
Vzemimo za primer plačilo vrtca. Povprečna cena v državi za drugi starostni razred je 383 evrov in cene v posameznih občinah od nje ne odstopajo za več kot tretjino. Toda razlika med najnižjo in najvišjo ceno znaša dobrih dvesto evrov. Najvišja cena je celo za 73 odstotkov višja od najnižje. Prav pri cenah vrtcev stroški dela v povprečju predstavljajo kar 79 odstotkov cene vrtca, stroški materiala in storitev dvanajst in stroški hrane devet odstotkov.
Sicer pa so po podatkih Računskega sodišča med občinami največje razlike pri višini komunalnega prispevka in čiščenju odpadnih vod. Najvišji komunalni prispevek za gradnjo objekta s 150 kvadratnimi metri bruto površine je celo 34-kratnik najnižjega.
V občinah z več prebivalci je poleg komunalnega prispevka v povprečju višje tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Slednje je v Piranu, denimo, šestkrat dražje kot v Rogašovcih.
Razlike so tudi v subvencijah na ceno storitve: pri programih vrtcev ima subvencijo slaba tretjina občin, pri oskrbi s pitno vodo tri četrtine občin, pri kanalščini dobra polovica, pri ravnanju z odpadki pa le pet odstotkov občin.
Stopnjujoče se težave
Glede dostopa občanov do storitev – internetnih, bančnih in poštnih, do javnega prevoza ali do pogojev za stanovanjsko gradnjo ter osnovnega zdravstva - se je Računskemu sodišču »potožilo« kar 96,7 odstotka občin. O največ težavah poročajo na področjih, na katera nimajo neposrednega vpliva, kot je zapiranje bančnih in poštnih izpostav, ali kjer je po sredi visoka naložba v infrastrukturo, kot denimo dotrajana vodovodna omrežja ali slabe ceste, ljudje v Sloveniji še vedno nimajo vsi osebnega zdravnika - o tem tožijo v 82 občinah, v 101 od 212 občin težko dobijo posteljo v domovih starejših občanov, v 96 občinah je težko priti do primernega stanovanja, težave na področju interneta se pojavljajo v 150 od 212 občin, 110 občin toži nad dosegljivostjo poštnih, 120 občin pa nad dostopom do bančnih storitev. Kar 91 občin ima še vedno težave pri oskrbi ljudi s pitno vodo, le ena manj z javnim prevozom, kar 90 odstotkov pa jih priznava, da nima vseh objektov v javni rabi prilagojenih za invalide.
Manj težav pa v občinah, zanimivo, prepoznavajo na področjih, ki vsaj delno sodijo v njihovo pristojnost, med temi, denimo, v predšolski vzgoji, izobraževanju, kulturi in športu.
Računsko sodišče preverilo dostopnost in cene določenih storitev v občinah.
Zaradi cenovnih razlik občani različnih občin neenakopravni.
Vzhod cenejši kot zahod ali center države.
