Peter Handke: Ponovitev (Beletrina, 2022)
Ponovna izdaja romana avstrijskega pisatelja, ki ima po materini strani slovenske korenine, z nekaj osvežitvami temelji na tisti iz leta 1988. V tridelnem romanu spremljamo Filipa Kobala, ki se iz domače južne Avstrije poda po sledeh svojega pogrešanega brata. Pot ga vodi skozi Jesenice proti Krasu prek številnih premislekov in spoznanj o sebi in svetu. Nobelova nagrada, ki jo je Handke prejel leta 2019, je zaradi njegovih kontroverznih političnih stališč sprožila mnoge proteste.
Mia Kankimäki: Ženske, na katere mislim ponoči (Didakta, 2022)
Finska pisateljica Mia Kankimäki je s svojim najnovejšim delom sledila trendu pisanja o ženskah, ki so spreminjale tok zgodovine. Kot samsko štiridesetletnico brez otrok je avtorico mučila vse hujša tesnoba, ki jo je premagovala s popotovanji po sledeh deseterice žensk z vsega sveta, ki so počele za svoj čas neobičajne in drzne reči. V knjigi s podnaslovom Po sledeh junakinj iz zgodovine se prepletajo prvoosebni popotniški zapisi in biografije izstopajočih žensk.
Adriana Kuči: Ime mi je Sarajevo (Litera, 2022)
Kako je biti najstnica v mestu, kjer divja vojna? Kako je, če se v turbulentnost odraščanja, prve ljubezni, oddaljevanje od staršev in iskanje svojega mesta pod soncem vrine vojna? Družbeni, psihološki, vojni in hkrati ljubezenski roman teče v dveh časovnih tokih. Avtorica, ki danes živi in dela v Sloveniji, pred tem pa je več let poročala iz Damaska, se spominja svoje mladosti v vojnem Sarajevu, hkrati pa spremljamo njeno intimno doživljanje same sebe v sedanjosti.
Mila Haugová: Dama in samorog (Cankarjeva založba, 2022)
Slovakinja Mila Haugová velja za eno najpomembnejših sodobnih pesnic srednjeevropske literature. V slovenščini je bilo doslej mogoče brati zgolj njeno zbirko Alfa, antologijska zbirka Dama in samorog pa vključuje dela Nostalgija (1993), Dama in samorog (1995), Izginjanje angelov (2008) in Cetonia aurata (2013). Avtorica, ki pogosto piše o odnosu med moškim žensko, pa tudi med materjo in hčerjo, je za svoj pesniški opus predlani prejela nagrado vilenica.
Erika Eichenseer: Rajski vrt/Paradise garden (Miš, 2021)
Pripoved o tem, kako je stvarnik vsakemu narodu podelil kos zemlje, pri tem pa zase ohranil mozaik najlepših koščkov – rajski vrt, je zapisana v slovenščini in angleščini. Ko je Bog uvidel, da je spregledal Slovence, mu ni preostalo drugega, kot da jim nameni najlepši kos zemlje, prav tistega, ki se ga je namenil zadržati zase. Prelepe ilustracije dopolnjujejo besedilo, ki pojasnjuje, kako je mogoče, da je na tako majhnem delčku sveta mogoče najti tolikšno raznolikost.
