Kapital je plaha ptica

Slovenska davčna politika je predvsem naklonjena podjetjem pri spodbujanju investicij, ugotavlja Sonja Šmuc, nekdanja vodja strateških projektov v trboveljskem podjetju Dewesoft. "Zato je v Sloveniji v zadnjih desetih letih nastalo veliko podjetij, med njimi tudi tujih, ki so postavila močne razvojne centre. Za državo, ki želi prehajati v višjo dodano vrednost, ki spodbuja razvoj možganov, ne samo žuljev in mišic, je to zelo pametno."

Slovenska davčna zakonodaja je primerna stopnji razvitosti Slovenije, ocenjuje ekonomist Jože P. Damijan. Po zadnji lestvici Doing Business Svetovne banke je bila glede enostavnosti davčnega sistema za podjetja Slovenija uvrščena na 45. mesto med 180 državami. "Prednost Slovenije so relativno nizke davčne stopnje glede dobička podjetij ter močno poenostavljeni administrativni postopki plačevanja davkov."

Razvojna naravnanost je šibka, ker ne podpira vrhunske znanosti

Pri snovanju davčnega sistema je ključno vedeti, da je od tega odvisna gospodarska rast in dohodki na prebivalca, pravi ekonomist Sašo Polanec. "Vsi faktorji, ki se akumulirajo – opredmetena (oprema) in neopredmetena (naložbe) sredstva, človeški kapital (izobrazba) so odvisni od davčnih stopenj. Če so davčne stopnje nižje, so tovrstne investicije višje. Smiselno je iskati ravnotežje med gospodarsko rastjo in dohodkovno ter premoženjsko neenakostjo." 

Vendar pa to ni celoten del razvojne dejavnosti, pomemben del se izvaja na univerzah in inštitutih, dodaja Polanec. "V tem delu Slovenija šepa in namenja premajhen obseg sredstev. Z drugimi besedami, razvojna naravnanost je v Sloveniji šibka predvsem zaradi tega, ker ne podpira vrhunske znanosti. Dvig davkov je smiseln, če se zaradi tega izboljša kakovost visokega šolstva (več boljših programov in zaposlenih v tem sektorju) in pa obseg raziskovalnih dejavnosti. Tako pri izdatkih za visokošolstvo kot izdatkih za raziskave in razvoj Slovenija zaostaja. Lahko bi povečala davke in povečala obseg tovrstnih izdatkov in zaradi večje ustvarjene dodane vrednosti povečala razvitost."

"Razvoj družbe ni odvisen od množice ljudi, ki mogoče nimajo dovolj sposobnosti, možnosti, morda jih niti niso imeli, ampak je odvisen od tistih, v katere je družba vlagala tudi s šolanjem. Njihova naloga je, da nas popeljejo naprej, če jim ne damo dovolj motivacije, da to izpeljejo, ali pa če jim malo še sporočamo pojdite kam drugam, potem se ne obnašamo pametno," pravi Sonja Šmuc. 

Kapital je plaha ptica

Kapital je običajno nižje obdavčen, pravi Polanec. "Kapital je plaha ptica, je bolj odziven na davčne stopnje kot pa delo, v tem primeru so davčne stopnje postavljene nižje." V Sloveniji tej logiki sledimo in imamo nižje davčne stopnje na dohodke od kapitala.

Na drugi strani smo katastrofalni na področju obdavčitve plač visokoizobraženega kadra, pravi Sonja Šmuc. "Vse dobro, kar smo na začetku spodbujali z investicijami, nismo pripeljali do konca. Za vsako investicijo potrebuješ razvojne ljudi - nabavnike, prodajnike, menedžerje, ki imajo večjo dodano vrednost v podjetju. Tu pa vzamemo vse, kar lahko." Ljudje so šokirani, ko si izračunajo neto plačo, je ogorčena Šmuc. V Dewesoftu so imeli objavljen oglas za omrežnega razvojnika in v enem mesecu ni bilo ene prijave. "Včasih jim ostane manj kot 40 odstotkov, ko govorimo o res visokih plačah. Vrhunski kader Slovenijo kar preskoči."

Zaradi tega meni, da je potrebna razvojna kapica, ki jo ima večina evropskih držav, tudi države okoli nas, vključno z Avstrijo. Tudi Damijan ocenjuje, da je tak ukrep morda smiseln. "Vendar je to izjemno težko implementirati, saj je težko identificirati, kdo spada v ta segment. Če bi ciljali zgolj na kadre z bruto plačo med denimo 3.500 in 5.000 evrov, bi od tega imeli korist vsi, ki so v tem segmentu plač, in prihajalo bi do številnih anomalij."

Imamo v Sloveniji konkurenčno in podjetnikom naklonjeno davčno zakonodajo?

Borut Čeh, direktor visokotehnološkega farmacevtskega in biotehnološkega podjetja Labena, ki se ukvarja s testiranjem, razvojem zdravil in razvojem metod v analitiki, meni, da je davčno okolje v Sloveniji ugodno za razvojno naravnana podjetja, saj se jim prizna veliko olajšav. "Tukaj je zadeva ugodno rešena tudi z vidika našega podjetja, kjer smo v zadnjih letih veliko vlagali v razvoj, v infrastrukturo." Podjetja imajo pri raziskavah in razvoju pri  opredmetenih sredstvih 40 odstotkov olajšav, v neopredmetenih pa 100 odstotkov. Olajšave za raziskave in razvoj so lahko tudi 100 odstotkov izdatkov podjetij za ta namen, pravi Polanec. "Gre lahko ta davčna stopnja precej blizu nič."

Davčno politiko se da vedno bolj razvojno naravnati, pravi Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance. "Je pa vprašanje, kako je ministrstvo za gospodarstvo usklajeno z drugimi ministrstvi, da pride do primernih spodbud, ki so ciljne, na drugi strani pa, ko se te spodbude realizirajo in pride do povečanja dodane vrednosti, da davčni sistem to zaobjame in ne zavre." Sicer pa sama stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ne pove nujno, ali je država razvojno naravnana ali ne, ker imamo v nekaterih državah višje stopnje tega davka, pravi Božič.

Pri obdavčitvi kapitala nismo radikalni kot Irska

V Sloveniji smo med nižje obdavčenimi pri kapitalu, nismo pa najbolj radikalni, kot je Irska in podobne države, pravi ekonomist Sašo Polanec. Irska ima davčno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb 12,5 odstotkov, efektivna davčna stopnja, tista, ki jo dejansko plačamo, pa je negativna. Vendar pa ima Slovenija z 19 odstotki eno najnižjih davčnih stopenj, efektivno obdavčitev pa 6,59 odstotno, kjer so upoštevane vse olajšave. To nas uvršča na sedmo mesto med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Po višini davčnih stopenj zaostajamo za Slovaško, Irsko, Litvo, Madžarsko, ki imajo celo negativne povprečne efektivne davčne stopnje. Dokler imamo države z izjemno nizkimi davčnimi stopnjami, težko postavljamo zelo visoke davčne stopnje. Celo Švedska in Belgija imata 20-odstotno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in efektivno davčno stopnjo okrog 14 odstotkov oziroma 12."

Rezerve pri obdavčitvi kapitala

Polanec ocenjuje, da ima pomemben del OECD držav rezerve pri obdavčitvi kapitala. "Menim, da bi morali imeti minimalne davčne stopnje – dejstvo, da je obdavčitev v nekaterih državah negativna, se mi ne zdi ustrezno. Davčni dogovori velikih podjetij z določenimi državami, med katerimi so tudi države s sicer visokimi davčnimi stopnjami, znižujejo efektivno obdavčitev in motivirajo premikanje davčnih baz – zaradi česar države tekmujejo z davčnimi stopnjami. Večji problem kot majhna podjetja so velike korporacije, ki preko določenih storitev (za npr. blagovno znamko, patente, ipd.) premikajo davčno bazo med državami." 

Polanec pravi, da bi lahko dvignili davčne stopnje na kapital, a vprašanje je, kaj dobimo v zameno za to. "Ena od osnovnih značilnosti je, če imaš več kapitala, boš imel večjo dodano vrednost. Če kapital zaviraš, lahko pričakuješ, da bo obseg manjši."

Obstajajo davčni razlogi za beg podjetij iz Slovenije? 

Polanec pritrjuje, da bodo vedno obstajala bolj ugodna davčna okolja glede obdavčitve kapitala. "Motivi za beg bodo vedno obstajali, vendar pa je pri določanju davčnih stopenj vprašanje, ali se z dvigom davčnih stopenj obseg zbranih davkov poveča za več, kot pa se izgubi zaradi mobilnosti." Študija Gabriela Zucmana na podatkih za Francijo iz leta 2008 je kazala, da davki od premoženja ne vplivajo bistveno na mobilnost premoženja in da so lahko davčne stopnje višje, zberemo večji obseg sredstev. Običajno v državah z zmerno višino davčnih stopenj – med katere lahko umestimo Slovenijo – velja, da bodo višje davčne stopnje zaradi nizke mobilnosti vodile v povečanje obsega sredstev.

"Če vi naredite podjetje v Sloveniji, kjer je potrebna infrastruktura, moraš vložiti v prostore, v opremo, v pogon, v proizvodnjo, je ta beg dosti težji. Če pa imaš podjetja, ki so hitro rastoča, ki uporabljajo le računalnik, tukaj pa je problem, da gredo ven ali pa ne pridejo sploh sem," razmišlja Čeh in dodaja, da sicer obstaja delež podjetij, ki zapusti Slovenijo, ampak je večja prepreka to, da se sploh ne odločijo za prihod v Slovenijo. "Slovenija nima dotoka znanja in visoke tehnologije, kot bi ga mogla imeti, če bi hotela konkurirati." 

Polanec pravi, da bodo težnje za beg iz države vselej prisotne. "Davčne stopnje bi morali bolj poenotiti. Ko države začnejo tekmovati z davčnimi stopnjami, je privlačno, lahko dobiš nova podjetja." Ko znižate davčne stopnje, se znižajo tudi davčni prihodki, dodaja.

Slovenija je pri obdavčitvi kapitala že praktično na robu statusa davčne oaze 

"Petina dobička oziroma petina podjetij z dobičkom sploh ni obdavčena, predvsem zato, ker imajo podjetja možnost koriščenja visokih davčnih olajšav, največ za investicije in vlaganja v raziskave in razvoj ter za zaposlovanje mladih," pojasni Damijan. Mnoga podjetja zato plačujejo zgolj simboličen davek na dobiček – veliko največjih podjetij v domači ali tuji lasti plačuje le kak odstotek davka na dobiček. "Slovenija je glede davkov na dobiček in kapitalskih dobičkov s sedanjo davčno ureditvijo pri obdavčitvi kapitala že praktično na robu statusa davčne oaze." Polanec temu nasprotuje, pravi, da imajo davčne oaze čisto drugačen tretma. "Slovenija absolutno ne more biti umeščena med davčne oaze in mislim, da tudi nikoli ne bo."  

Damijan opozori, da ni povezave med višino davkov in investicijsko aktivnostjo podjetij. "Nekaj odstotkov nižje davčne stopnje na kapital nimajo večjega učinka na povečane naložbene aktivnosti (kar je običajno razlog za znižanje davčnih stopenj). Odločitve za investicije so namreč odvisne bolj od tržnih priložnosti in ostalih pogojev (privlačnost trga, razvitost infrastrukture, razpoložljivost kvalitetne delovne sile in človeškega kapitala, bližina velikih trgov) in ne od višine davka."

Damijan: 'slovenski menedžerji so neambiciozni'

Ključni slovenski problem je, da so se naši menedžerji odločili za nizkocenovni poslovni model, pravi Jože P. Damijan. "Namesto inovativnih končnih izdelkov, kjer bi lahko dosegali visoke marže, so se odločili za izdelke z nizko ceno ali za dobavljanje tujim verigam vrednosti, kjer je vsak cent stroškov v proizvodnji še kako pomemben. V Sloveniji je zelo malo podjetij, ki si lahko privoščijo strategijo Appla, ki ima 200 evrov prozvodnega stroška za iPhone, prodaja pa jih za 800 do 1000 dolarjev (in še za več pri novih modelih). Vsa čast Akrapoviču in Boscarolu, toda podjetij s takšnimi izdelki in takšno potencialno maržo je pri nas zgolj za vzorec." 

Damijan trdi, da gre za neambicioznost menedžerjev. "Namesto jamranja in pritoževanja nad predrago državo (davki!) in previsokimi plačami bi morali naši menedžerji začeti z razvojem izdelkov, ki prenesejo dvakrat višje plače. Sicer po razvitosti nikoli ne bomo dohiteli Avstrije."

Neugodno davčno okolje za zagonska podjetja?

"Zagonska podjetja so zelo zanimive male živalice, iz katerih vsi upamo, da bodo zrasle velike," pravi Sonja Šmuc. Običajno je zelo težko na začetku, če je podhranjen finančno in kadrovsko, pridobiti dober kader. "Takrat jih nagrajujejo skozi opcije, skozi obljubo, da bodo na določen dan za takšno in takšno vrednost kupili delnice podjetja. To je neke vrste loterijski listek. Večkrat se zgodi, da je vrednost tistega nič, ker zagonska podjetja nimajo 100-odstotne preživetne stopnje." V tujini, kjer želijo ta ekosistem zagonskih podjetij spodbujati, tudi da ostanejo v državi, so preprosto sprejeli logiko, da se t.i. opcija davčno obravnava enako, kot bi imel delnico. V Sloveniji pa opcije dojemamo kot boniteto in jo obdavčimo, kot da je plača. 

Na Portugalskem je znan primer, da so to davčno politiko v zadnjih dveh letih prilagodili in imajo tudi največji delež, ki prihaja iz Silicijeve doline, veliko IT podjetij seli svoje centre znanja na Portugalsko zaradi ugodne davčne zakonodaje, pravi Čeh. "Tukaj je zagonskim podjetjem na začetku treba pomagati, da nimajo npr. davka na dobiček, da so drugače obdavčena in da so spodbujena k temu, da ostanejo ali pa se ustanovijo v Sloveniji." 

Podjetja v majhnih državah nimajo prednosti domačega tega

"Razvojna podjetja, mednarodna podjetja, imajo svoj okvir na mednarodnem trgu. Če jih to v Sloveniji duši, potem nekje udarijo ob limit svojih zmožnosti, ne razvojnega potenciala, ki jih tukaj lahko naredijo. Potem so pred odločitvijo, ali gredo v tujino ali počasi stagnirajo in umirajo," ocenjuje Šmuc. Majhne države morajo biti mnogo bolj konkurenčne, ker svojim podjetjem ne dajejo prednosti domačega trga, da lahko tam tudi postavijo zastavico in razvijejo neko svojo idejo in šele potem gredo v tujino. "Mi tega nimamo, mi moramo biti že takoj vpeti v mednarodno okolje, zato je pametno, da postaviš tako politiko, ki je konkurenčna in raje privablja ljudi, kot pa da jih pušča, da odhajajo."

Dewesoft svoje zaposlene motivira z možnostjo, da postanejo lastniki podjetja. "Imaš zaradi tega toliko večjo pripadnost podjetju, je neka skupnost, kamor vlagaš svoj čas in denar." Zaposleni v Dewesoftu kupijo delnico podjetja in kot delničarji participirajo na dobičku, na rasti vrednosti podjetja. "Če država želi spodbujati tak način, da imajo zaposleni več pravic, kako se bo podjetje razvijalo, potem bi bilo smotrno uvesti spodbude, da bi se za to odločilo več podjetij. V tem trenutku teh spodbud ni," pove Sonja Šmuc.