Novelo zakona o varstvu okolja so v zakonodajni postopek lani septembra v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec. Prva obravnava je potekala novembra lani, matični odbor pa je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugim je izpadlo določilo o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov. V okviru druge obravnave novele v DZ sredi februarja so poslanci sprejeli nova dopolnila predlagateljev.
Novela med drugim določa, da bo mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje vlada določila tako strogo, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij. Upravljavci naprav za sosežig bodo morali uskladiti obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa, ki se bo po novem izvajal na vseh izpustih naprave, pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Predlagatelji so ves čas poudarjali, da je glavni cilj sprememb zakona zaščita zdravja ljudi in okolja. Novela zakona po njihovih navedbah namreč prinaša v njihovo lokalno okolje strožjo regulacijo in večji nadzor nad industrijskim onesnaževanjem, strožji okoljski standardi pa prinašajo prebivalcem višjo kakovost življenja.
Da se s potrditvijo novele odpravlja nepravična in diskriminatorna ureditev, ki za sosežigalnice, kot je Salonit Anhovo, določa milejše standarde kot za sežigalnice, so v času obravnave zakona v DZ poudarjali tudi poslanci koalicije, vsebino zakona pa so na načelni ravni podprli tudi v opozicijskih strankah, ob vidiku skrbi za varstvo okolja in zdravje ljudi pa opozarjali tudi na pomembnost ohranjanja delovnih mest in tehnološko izvedljivost določil novele.
Bo Slovenija postala 100 % odvisna od uvoza cementa?
V Salonitu Anhovo so ob potrditvi zakona zapisali, da so zahteve novega zakona tehnološko neizvedljive in lahko vodijo v zaprtje edine cementarne v Sloveniji. Kot pravijo, bodo "za zaščito več kot 800 neposrednih in posrednih delovnih mest, poslovnih partnerjev ter svojih interesov uporabil vsa sredstva, da zagotovi nadaljnji razvoj in poslovanje".
Kot so zapisali, Salonit Anhovo podpira strožje okoljske standarde, a znotraj enotnih evropskih pravil, ki veljajo za cementno panogo. Danes sprejet zakon, ki ne upošteva tehnoloških možnosti za cementarne, pa ogroža obstoj proizvodnje cementa v Sloveniji.
"Če želimo uvesti tehnologijo v predvidenem prehodnem obdobju, mora biti tehnološka rešitev danes na trgu na voljo v industrijskem obsegu, kar pa nam priznani dobavitelji tehnološke opreme za cementarne ne morejo zagotoviti. Brez konstruktivnega dialoga cementarna po izteku prehodnega obdobja ne bo mogla izpolnjevati mejnih vrednosti, kar lahko vodi v njeno zaprtje. Zato bomo v podjetju naredili vse, kar je v naši moči, da najbolj črn scenarij zapiranja cementarne preprečimo, uporabili bomo tudi vsa pravna sredstva," so zapisali.
Slovenija bi lahko tako poleg Malte postala edina država v EU brez lastne cementarne in tako 100 % odvisna od uvoza. Pri oskrbi s strateškim gradbenim materialom, ki omogoča izgradnjo ključnih infrastrukturnih projektov, stanovanj in hiš, pa bi izgubila svojo suverenost in samozadostnost, so prepričani.
Že januarja so napovedali, da bodo v primeru potrditve zakona sprožili ustavno presojo ter da pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.