Kazahstanski predsednik Kasim Žomart Tokajev je po množičnih in nasilnih protestih, v katerih je bilo prejšnji teden po podatkih oblasti ubitih 164 ljudi, več kot 2000 ranjenih, aretiranih pa 9900 protestnikov, napovedal umik tujih vojakov, ki so pod vodstvom Rusije prišli na pomoč njegovemu režimu v okviru Organizacije sporazuma za kolektivno varnost (OSKV). »V dveh dneh se bo začel postopen umik mirovnih sil OSKV,« je na videokonferenci z vlado in parlamentom napovedal Žomart Tokajev. Povedal je še, da bo umik trajal deset dni, in dodal: »Glavna naloga mirovnih sil OSKV je uspešno opravljena.«
Očitno ameriški zunanji minister Antony Blinken ni imel prav, ko je v petek posvaril Kazahstance: »Ko so Rusi enkrat pri vas doma, se jih je težko znebiti.« Kazahstan, ki je velik za 135 Slovenij, se je sicer poskušal v zadnjih letih otresti ruske prevlade tudi z opiranjem na Kitajsko, ZDA in Turčijo.
OSKV, v kateri so Rusija, Kazahstan, Armenija, Belorusija, Kirgizistan in Tadžikistan, je prejšnji teden ko naj bi Tokajev izgubljal nadzor v državi tudi zato, ker so nekateri policisti in vojaki prestopili na stran protestnikov na njegovo prošnjo poslala v Kazahstan več kot dva tisoč vojakov. Kot razlog za to prošnjo je Tokajev navedel »terorizem radikalnih islamistov« in še v ponedeljek v pogovoru s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom dejal: »Prepričan sem, da je šlo za teroristični napad, ki so ga pripravili tuji bojevniki iz srednje Azije, Afganistana in Bližnjega vzhoda.«
Bogataši bodo morali več prispevati v državni proračun
Hkrati je včeraj parlament na predlog 68-letnega Tokajeva potrdil Alihana Smajlova za novega predsednika vlade. Na ta položaj ga je Tokajev postavil pred enim tednom, ko je še upal, da bo z zamenjavo premierja pomiril protestnike, ki so zahtevali tudi odstop vlade.
Protesti so se začeli 2. januarja zaradi dvakratnega zvišanja cene plina, ki ga v Kazahstanu pogosto uporabljajo kot gorivo za avto. Prerasli pa so v upor proti obstoječemu avtokratskemu režimu, ki zaradi svoje skorumpiranosti in grabežljivosti veliki večini 20 milijonov prebivalcev države ne omogoča minimalno spodobnega življenjskega standarda, čeprav je BDP na prebivalca v Kazahstanu boljši kot na primer v Bolgariji. Tako so jedro nasilnih protestnikov tvorili brezposelni mladeniči, ki so v zadnjem tednu zažigali avtomobile, plenili trgovine, uničevali gostinske lokale in banke ter razbijali bankomate.
Sam Tokajev je včeraj na omenjeni videokonferenci priznal, da je nastal ozek sloj velikih bogatašev v času prejšnjega predsednika Nursultana Nazarbajeva, ki ga je sicer leta 2019 postavil za naslednika. Tokajev je zdaj obljubil, da bodo ti bogataši in pa tudi podjetja, ki imajo velike dobičke zlasti s kazahstansko nafto, zemeljskih plinom, uranom, premogom in drugimi rudami, morali prispevati večje vsote v novoustanovljeni »sklad za ljudstvo Kazahstana«.