Oseba, ki se zdravi, nas ne more okužiti

Odpravimo neenakosti. Odpravimo aids. Odpravimo pandemije. Tako Svetovna zdravstvena organizacija letos poudarja ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti aidsu, in opozarja, da virus HIV tudi štiri desetletja po odkritju še vedno ogroža človeštvo, cilj, da bi do leta 2030 odpravili aids, pa se ne zdi več tako dosegljiv. Za to so krive neenakosti, ki ne nazadnje ovirajo tudi boj proti covidu-19 in družbo nezadržno vodijo ne le v zdravstveno, ampak tudi gospodarsko in družbeno krizo.

Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je napredovala oblika okužbe, ki jo povzroči virus človeške imunske pomanjkljivosti oziroma HIV. Od odkritja so okužbo s HIV skupno potrdili pri 79,3 milijona ljudeh, 36,3 milijona jih je umrlo. Z virusom HIV živi približno 38 milijonov ljudi po svetu, od tega dva milijona otrok; lani se je na novo okužilo najmanj 310.000 otrok.

Zaradi aidsa vsako leto umre okrog 690.000 svetovne populacije, lani je umrlo 120.000 otrok, najbolj ogroženi pa so prebivalci revnejših držav sveta, predvsem podsaharske Afrike. Pandemija covida-19 stanje le še slabša. Številne države so prekinile dejavnosti za odkrivanje, preprečevanje in zdravljenje okužb s HIV, ki prinaša tudi večje tveganje za hujši potek covida-19 in smrt; mnogi nimajo dostopa do cepiva proti covidu-19.

Ne vedo, da so okuženi

HIV se prenaša prek spolnih odnosov z okuženo osebo, ki ni uspešno zdravljena, ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnemu pripravku, ob souporabi okuženih brizg pri injiciranju prepovedanih drog; mogoč je tudi prenos okužene matere na otroka med nosečnostjo in porodom ter med dojenjem.

Prvi primer aidsa so odkrili leta 1981 v Los Angelesu. Virus HIV je znanost odkrila leta 1983, prva zdravila zanj pa so bila na voljo šele desetletje pozneje. Okužba je še vedno neozdravljiva, a zgodnje odkrivanje in sodobno zdravljenje lahko dolgoročno preprečujeta, da napreduje v resna obolenja, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zdravila omogočajo kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo, uspešno zdravljena oseba pa drugih ne more okužiti. Letos smo v Sloveniji do vključno 22. novembra okužbo s HIV potrdili pri 28 ljudeh, lani jih je bilo v vsem letu 27. Največ okužb je bilo med moškimi, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi (MSM).

V Sloveniji naj bi živelo slabih tisoč ljudi z okužbo, med njimi pa jih 10 odstotkov ne ve, da so okuženi. Kot poudarjajo strokovnjaki, so pri preprečevanju širjenja okužb ključni temeljna preventiva pri spolnih odnosih, omejevanje številna spolnih partnerjev, zvestoba, pravilna in dosledna uporaba kondoma z lubrikantom, izboljševanje dostopnosti do testiranja in promocija pogostega in hitrega testiranja po izpostavljenosti okužbi z visokim tveganjem ter takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe s HIV ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi, poudarjajo na NIJZ.

Testiranje je najbolj smiselno pri osebah z znaki, ki kažejo na okužbo s HIV, osebah, obravnavanih v ambulantah za spolno prenesene okužbe, osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje, osebah, ki injicirajo droge, osebah z okužbami, ki so povezane z injiciranjem drog, in osebah z zelo tveganim vedenjem (predvsem MSM; osebe, ki imajo spolne odnose z osebami z geografskih območij, kjer je velika pojavnost HIV/aidsa). Da bi v prihodnosti preprečili rojstva okuženih otrok, smo v Sloveniji v letu 2021 uvedli presejanje nosečnic na HIV.