Po Goranu Dragiću in Gašperju Vidmarju je vlogo kapetana v zadnjem obdobju v košarkarski reprezentanci opravljal Edo Murić. Kar ni naključje, saj je 30-letni Ljubljančan izbrani vrsti na voljo praktično vedno, posledično pa se vztrajno vzpenja na lestvici uradnih nastopov. Zaenkrat jih je zbral 73 in si deli peto mesto z Marijanom Kraljevićem. Goran Jagodnik je oddaljen le še za dve, Uroš Slokar za tri, Goran Dragić na drugem mestu pa za šest tekem. Ravno Dragiću bo Murić za eno tekmo prepustil vlogo kapetana, a pravi, da je to samoumevno in da bo to storil s ponosom. »Ko je Goran v reprezentanci, pripada kapetanska vloga njemu. Velikokrat sem povedal, da je lahko zgled vsem igralcem, ki smo tukaj, in tistim, ki še bodo prišli. Pa tudi širše. Posvetil je svoje življenje košarki, ne samo klubski, temveč predvsem reprezentančni. Je velik patriot, in dokler je on v reprezentanci, je vedno naš kapetan,« je čustveno razložil Edo Murić.
Reprezentančne poti ne bi zamenjal za nič na svetu
Potem ko je 31. maja s Cedevito Olimpijo osvojil naslov državnega prvaka, je imel Edo Murić pred reprezentančnim zborom nekaj prostega časa, ki mu je še kako prijal. »Odpočil sem se predvsem psihično. Upam, da fizične forme nisem preveč izgubil, bom pa dal vse od sebe, da si jo čim hitreje povrnem. Vseeno premor ni bil predolg, ravno pravšnji, da sem se predvsem emotivno napolnil. Za drugo me ne skrbi,« je pojasnil. Da bo po 15 dneh oddiha slabe tri tedne aktiven, nato pa ga znova čaka odmor in nove reprezentančne priprave, ni idealno. »Predvsem za telo ne. Ravno ko se malo sprostiš, znova pridejo napori. Najbolje bi bilo, da bi imeli prosto v enem kosu in se nato počasi uvajali s svojimi individualnimi trenerji. Zdaj za to ne bo časa. Izklopiš se, pa se spet vklopiš, izklopiš, vklopiš. Ni lahko, ampak tak je sistem in je enak za vse. To je moderen šport – čim več tekem za čim več prodanih kart in televizijskih pravic. Takšna je realnost, to je v prvi vrsti posel. Igralci moramo biti na to pripravljeni, živeti športno, v prostem času počivati in skrbeti zase. Če je tako, ne bi smelo biti težav.«
S soigralci bo po finalu evropskega prvenstva 2017 v reprezentanci znova združil moči z Goranom Dragićem in Luko Dončićem, kar jemlje kot veliko čast. »To sta igralca, s katerima bi želeli igrati vsi košarkarji na svetu, a nimajo te možnosti. Mi jo imamo in čim bolje moramo izkoristiti čas, ko sta tukaj, ter pomagati na najboljši način. Smo pripravljeni, ona bosta tudi, zato že komaj čakamo tekmo proti Hrvaški.« Na to, da lahko nosi reprezentančni dres, je Murić silno ponosen. Pravi, da je izbrana vrsta za reprezentante na neki način njihov dom, kamor se poleti z veseljem vračajo. »A ves čas ne more biti idealno. Pred nami so bili v reprezentanci izjemni posamezniki, ki so doživljali precej hujše stvari, kot smo jih mi. Res je, da smo ob osvojitvi evropskega prvenstva in uvrstitvi na olimpijske igre okusili nekaj grenkih porazov v kvalifikacijah. A te poti ne bi zamenjal za nič na svetu. Raje osvojim evropsko prvenstvo in sem na olimpijskih igrah, kot da sem vedno zraven in blizu. Ko je boleče, se spominjamo dobrih trenutkov. Na vsako stvar vedno gledamo pozitivno.«
Polne Stožice mu napolnijo srce in dušo
V tretjem ciklu prvega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo čaka Slovenijo obračun s Hrvaško v Stožicah in s Švedsko v Stockholmu. Zmagi sta skoraj nujni, pritisk bo velik, izziv pa zahteven. Hrvaška bo, tako kot Slovenija, močno okrepljena od zadnjega obračuna novembra v Zagrebu. »Trenutno gledamo le nase. Želim si, da Hrvaška pride v kar se da močni postavi, saj imamo radi izzive in dobre tekme. Dvorana je razprodana, naboj bo velik. Naši najboljši posamezniki bodo igrali, zato nas ni ničesar strah. Časa za pripravo imamo to pot dovolj, kar moramo izkoristiti. Upam, da nam bo uspelo. Vemo, da imajo igralci iz lige NBA čudna pravila, kdaj se lahko priključijo, kar nas malo moti, a se bomo prilagodili. Pričakujem dobro tekmo in verjamem, da bodo navijači prišli na svoj račun.« Stožice so bile za obračun proti Hrvaški razprodane v nekaj urah, kar Murića izredno veseli. »Ni treba poudarjati, da komaj čakamo tekmo in polne tribune. To nam pomeni ogromno. Po vsaki takšni tekmi imaš polno srce in dušo ter točno veš, zakaj se boriš in daješ vsak dan vse od sebe ter se odrekaš stvarem.«
Čeprav je osredotočen na reprezentanco, pa so misli ves čas prisotne tudi pri klubski situaciji. »Z agentom se pogovarjava. Pregovarjanja med klubi in igralci se počasi začenjajo. Vsi smo si vzeli malo premora, da klubi vidijo, s čim razpolagajo, in igralci, kaj imajo na mizi. Je še zelo zgodaj, ponavadi se posli sklepajo v juliju. Zdaj so vsi z mislimi pri reprezentancah, po tokratni akciji pa bo počasi čas za klubske odločitve,« pojasnjuje Murić, ki je ob vprašanju, ali bi še naprej rad nosil dres Cedevite Olimpije, izstrelil kot iz topa: »Jasno! Olimpija je moj dom. Privilegij je, da se boriš za klub, ki izhaja iz tvojega mesta. Torej se boriš za klub in za mesto, konec koncev tudi državo. Upam, da bomo našli skupni jezik.«