Otroci so najbolj ogroženi, rešitev je gibanje
Zaprte šole med epidemijo so terjale velik davek pri gibalni učinkovitosti otrok. Ta se je v tem letu malce izboljšala, fantje so nadomestili skoraj polovico v času epidemije izgubljene gibalne učinkovitosti, dekleta pa le tretjino. Na bistveno višji ravni kot pred epidemijo sta ostali zamaščenost otrok in debelost. Če sistemske ukrepe uvedemo takoj, bomo za doseganje predkoronskega stanja potrebovali desetletje. Če ne storimo ničesar, čakajo naše otroke slabo zdravje, državo pa veliki zdravstveni stroški in izgube zaradi slabše učinkovitosti prihodnjih delavcev.
Od začetka epidemije covida-19 so se poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija, ugotavljajo v nacionalnem sistemu Športnovzgojni karton (ŠVK), delež otrok z debelostjo se je povečal za 30 odstotkov. Gibalna učinkovitost otrok je v letih 2020 in 2021 upadla za 16 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Po obdelani prvi polovici letošnjih podatkov ugotavljajo izboljšanje, kar dokazuje pomembnost odprtih šol. A izboljšanje je skromno, da bi dosegli rezultate iz obdobja pred covidom-19, bomo potrebovali ukrepe, sredstva zanje in desetletje.
Letos so se v primerjavi z lanskimi podatki pri osnovnošolcih izboljšale hitrost, vzdržljivost in moč, gibljivost pa se je še poslabšala. Vodja nacionalnega sistema ŠVK in izredni profesor na fakulteti za šport dr. Gregor Starc je dejal, da je to verjetno povezano tudi s psihološkim stanjem otrok, saj so otroci bolj pod stresom, v večjih stiskah, zato pa bolj napeti in posledično manj gibljivi.
Delež otrok z debelostjo se je lani povečal za skoraj 30 odstotkov in je dosegel najvišjo raven v zgodovini spremljanja. Da so od leta 2010 do leta 2019 delež otrok z debelostjo zmanjšali pri fantih za sedem in pri dekletih za deset odstotkov, so potrebovali desetletje. To pomeni, da bi za vzpostavitev stanja pred epidemijo potrebovali še več časa in povečanje telesne dejavnosti otrok.
Dodatna ura športa
Strokovnjaki med drugim predlagajo ponovno uvedbo programa Zdrav življenjski slog, pripravo zakonskih podlag in sredstev za dodatno uro športa vsak dan, subvencioniranje vadnin za otroke iz socialno šibkejših okolij, pa tudi manj sedenja pred zasloni in čim manj domačih nalog, ki zahtevajo sedenje. Na ministrstvu za izobraževanje in zavodu za šolstvo odgovarjajo, da je pouk športa v osnovni šoli po obsegu letnega števila pedagoških ur med vsemi obveznimi predmeti na tretjem mestu. Opozorili so na zakonske omejitve največjih možnih urnih obremenitev učenca.
Starc je jasen: »Lahko se nehajo sprenevedati in začnejo pouk športa imenovati kot razbremenilno in ne obremenilno dejavnost! Njihova ignoranca počasi presega vse meje. Že tri leta jim govorimo eno in isto, ampak ne slišijo ali se delajo gluhe. Ne gledajo otrok, ampak ure. Dokler ne bomo v središču otroci, njihove težave, dokler ne bomo razumeli, da če bodo imeli uro športa na dan, jim bo zato šlo boljše pri drugih predmetih, se ne bo nič spremenilo. Zakone postavimo ljudje in jih spreminjamo, če je treba. Še nikoli v zgodovini Slovenije ni bilo večje potrebe, da se to zgodi.«
Učinkovitost
Zaradi slabše gibalne učinkovitosti so otroci počasnejši ne le pri gibanju, ampak tudi v zaznavanju, pisanju, branju ... Starc je opozoril, da če gibalne učinkovitosti otrok ne bomo izboljšali, bo to dolgoročno pomenilo deset odstotkov nižjo produktivnost prihodnjih zaposlenih: »To pomeni pol milijarde evrov izgube na leto za naše gospodarstvo. Vsak evro, ki bi ga vložili v otroke, bi se večkratno poplačal. Upam, da bodo odločevalci tokrat poslušali, ker v preteklih letih niso. Sredstva za prostočasno športno vzgojo otrok so upadla z 1,2 milijona evrov na približno 400.000 evrov.« Na ministrstvu so pojasnili, da je razlika v sredstvih zato, ker se je končal evropski projekt.
Profesor Fakultete za šport in vodja raziskovalne skupine SLOfit dr. Gregor Jurak je dejal, da so izračunali, da bi bil vložek 7,5 milijona evrov na leto ustrezen za športno vzgojo otrok: »To je majhna vsota, če pogledamo, za kaj in za koga sicer namenjamo sredstva. S tem pa bi v dobre tirnice spravili generacijo otrok, ki bo sicer res v stiski.« Predvidevajo namreč, da se bo delež akutno bolnih otrok že prihodnje leto povečal z 11 na 20 odstotkov.
Tudi v vrhunskem športu bi morali biti ob teh podatkih zaskrbljeni. Delež gibalno neučinkovitih otrok je namreč precej večji od deleža otrok z vrhunsko gibalno učinkovitostjo, pravi Starc: »Pred covidom-19 je bilo obratno. Torej tudi vrhunski šport ne more računati na veliko bazo, iz katere bo črpal v prihodnjih desetih letih mlade, nove slovenske športne upe.«
