Skupinsko razstavo Forever is Now na letni ravni organizira multidisciplinarno podjetje Art D'Égypte, poslanstvo katerega je podpora egiptovske umetnosti in kulturne scene.

Ai-Da. Foto: Londonski muzej oblikovanja
Ai-Da. Foto: Londonski muzej oblikovanja

Del tokratne postavitve, ki so jo odprli 21. oktobra, je umeščen tudi ob vznožje piramid v Gizi in gre pravzaprav za prvo umetniško razstavo na tem zgodovinskem območju. Vključitev stvaritev Ai-De pa je zamišljena kot vrhunec prireditve, navaja portal The Art News.

Del vohunske zarote?
Zapleti so se začeli, ko so egiptovski uradniki opazili, da ima Ai-Da modem in kameri za oči, zaradi te tehnologije v robotki pa so postali zaskrbljeni, da je ultrarealistična humanoidna robotska umetnica nemara del vohunske zarote.

Kameri v očeh in algoritmi umetne inteligence, ki so jih ustvarili znanstveniki na Univerzi v Oxfordu, pomagajo izdelati koordinate za njeno bionično roko, s katero proizvaja svoje stvaritve. Njen izumitelj je Aidan Meller, sicer britanski galerist, izdelali pa so jo v inženirskem studiu Engineered Arts v mestu Falmouth v Cornwallu.

Glava Ai-De med postopkom izdelave. Foto: Reuters
Glava Ai-De med postopkom izdelave. Foto: Reuters

Britanski veleposlanik v Egiptu se je moral precej potruditi, da so oblasti pravočasno za odprtje razstave iz pridržanja izpustile Ai-Do. Sprva je egiptovska stran predlagala, da se ji dopusti sodelovanje na dogodku, če bi ji odstranili nekatere naprave, vendar je Meller vztrajal, da ni mogoče odstraniti njenih kamer.

Robotka za skice uporablja svinčnik ali nalivno pero. Foto: Londonski muzej oblikovanja
Robotka za skice uporablja svinčnik ali nalivno pero. Foto: Londonski muzej oblikovanja

Brez oči pač ne gre ...
Robotkine oči so seveda njena ključna sestavina, saj so nepogrešljive za njeno ustvarjanje. Na koncu so Ai-Do zgolj nekaj ur pred odprtjem razstave vendarle nedotaknjeno izpustili na prostost, še navaja The Art News.

Ai-Da, ki so jo izdelali leta 2019, je poimenovana po britanski matematičarki in računalniški pionirki Adi Lovelace (1815–1852), sicer hčeri pesnika lorda Byrona. Za poimenovanje Ai-Da se je najverjetneje odločil sam Aidan Meller, ime pa vključuje tudi kratico AI – atrificial intelligence, torej umetna inteligenca.

Od tedaj je sodelovala na dogodkih in razstavljala v vrhunskih ustanovah, kot so Tate Modern, Barbican Center, Muzej oblikovanja v Londonu in drugod. Na razstavi v Gizi so dela Ai-De na ogled v družbi stvaritev umetnikov, kot so Alexander Ponomarev, Moataz Nasr in Stephen Cox.