Direkcija za infrastrukturo v novem letu tako med večjimi projekti načrtuje rekonstrukcijo ceste Mežica-Črna na Koroškem z izgradnjo kolesarske steze. Ta povezava je v delu že bila obnovljena v zadnjih letih, a jo je avgustovska povodenj poškodovala. V izdelavi je razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca gradbenih del, objavili jo bodo po prejetem soglasju sveta za vode.
Urejali bodo tudi cesto Ravne-Dravograd, ki prav tako vključuje izgradnjo kolesarske poti. Po pojasnilih direkcije so odkupi zemljišč v zaključni fazi, tudi to javno naročilo bodo objavili po prejetem soglasju sveta za vode. Tudi to cesto je načela ujma.
Začela se bo gradnja zahodne obvoznice Maribor med Streliško in Kardeljevo cesto. Kot so pojasnili na direkciji, se bo z zahodno obvoznico tranzitni promet iz smeri Koroške proti Podravju preusmeril iz mestnega središča na obrobje največjega štajerskega mesta.
Izvajalca gradbenih del so izbrali, v delo pa ga bodo uvedli po opravljenih arheoloških raziskavah in pridobitvi gradbenega dovoljenja. Pogodbena vrednost je nekaj manj kot 20 milijonov evrov, pri čemer bo direkcija prispevala 17,6 milijona evrov, mariborska občina pa 2,4 milijona.
Rekonstrukcija čaka odsek Podlubnik-Praprotno na cesti v Selško dolino, pri čemer je bila zaradi naknadne vključitve izgradnje daljinske kolesarske poti v projekt naročena nova projektna dokumentacija. Po pridobitvi potrebnih zemljišč in prejetem soglasju sveta za vode bodo objavili javno naročilo. Direkcija bo nadaljevala tudi sanacijo zidov in brežine na odseku Trebija-Sovodenj med Poljansko dolino in Cerknim, pri čemer je v pripravi razpisna dokumentacija za gradnjo.
Rekonstruirali bodo še odsek regionalne ceste med Hrastnikom in mostom čez Savo, pri čemer bodo izvedli še trikrako križišče z levim zavijalnim pasom, prenovili cestno razsvetljavo, uredili odvodnjavanje, prestavili obstoječe komunalne vode ter izvedli podporni zid na desni brežini potoka Boben, ki bo po pojasnilih direkcije prispeval k boljši zaščiti v primeru poplav.
Za višjo raven prometne varnosti bodo dela vključevala še izvedbo pločnika za pešce in para avtobusnih postajališč. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 1,87 milijona evrov, pri čemer bo 1,6 milijona evrov prispevala direkcija, ostalo pa hrastniška občina.
Projektna dokumentacija je izdelana za rekonstrukcijo ceste na odseku Bresternica-Gaj-Sveti Jurij med dravo in mejo z Avstrijo, zaključen je tudi postopek parcelacije. Po prejetem soglasju sveta za vode bo objavljeno javno naročilo.
Prav tako bodo po soglasju sveta za vode objavili javno naročilo za gradnjo novega mostu čez Kamniško Bistrico v Stahovici, ki ga je avgusta odnesla reka in kjer je trenutno postavljen začasni montažni most. Nov most bodo gradili tudi čez Mislinjo v Otiškem vrhu, kjer sta trenutno postavljena začasna montažna mosta.
Več naložb v prihodnjem letu načrtuje tudi Dars, ki bo za obnavljanje avtocestnega omrežja namenil 95 milijonov evrov.
Med glavnimi gradbenimi projekti na upravljavcu avtocest in hitrih cest izpostavljajo nadaljevanje gradnje priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko. Novi priključek bo za promet odprt leta 2025.
Nadaljevala se bo tudi gradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. Stik z že izkopanim avstrijskim delom predorske cevi je predviden v začetnih mesecih leta 2024 oz. do začetka pomladi, po novozgrajeni cevi pa bo promet stekel leta 2025.
Nadaljevala se bo tudi dela na drugem odseku severnega dela tretje razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem. V odvisnosti od pridobitve pravnomočnih gradbenih dovoljenj na Darsu predvidevajo začetek del na prvem odseku severnega dela tretje razvojne osi, med Šentrupertom in Velenjem, prav tako pa tudi na južnem delu tretje razvojne osi, med priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek.
Dokončanje hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem na severnem delu ter prvih dveh etap na južnem je predvideno v letu 2028, ob pogoju, da bodo pravočasno izdana oz. pridobljena vsa potrebna dovoljenja, so dodali.
V prihodnjem letu bo stekla tudi 30-mesečna gradnja nove cestne povezave Markovci-Gorišnica-Ormož. Po predhodno uspešno izvedenem javnem razpisu za izbiro gradbinca je predviden tudi začetek dolgo pričakovanih del za ureditev polnega priključka Šentvid. Ob zagotovljenih vseh optimalnih pogojih bi bila lahko zaključena ob koncu naslednjega leta.
Na Darsu so še spomnili, da so julija letos na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vložili vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na štajerski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč, konec avgusta pa še za primorsko avtocesto vpadnico na obroč. Po pridobitvi soglasij bodo objavili javni razpis za izbiro izvajalca.
Na štajerski in primorski avtocestni vpadnici Dars načrtuje vzpostavitev tretjega prometnega pasu, ki se bo pridobil z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega pasu v vozni pas, za kar pa je potrebno izvesti razširitev prečnega profila ceste ob obstoječem odstavnem pasu. Če bodo vse aktivnosti potekale skladno z zastavljeno časovnico in brez zapletov, bo Dars v prihodnjem letu objavil razpis za izbiro izvajalca, do konca leta pa bi lahko stekla tudi že prva dela.
Med obsežnejšimi obnovami vozišč Dars na gorenjskem kraku izpostavlja odsek Hrušica-Lipce. Dela so potekala do začetka letošnje zimske sezone, ko so bila na smernem vozišču proti Ljubljani tudi zaključena, nadaljevala se bodo po koncu zimske sezone, ko sledi še obnova na smernem vozišču proti Karavankam, vključno z viadukti Podmežakla.
V letu 2024 načrtovana je tudi preplastitev priključka Hrušica skupaj z obnovo mostu prek Save in nadvozom na priključku, na odseku Šentvid-Koseze, priključkih Ljubljana Podutik in Koseze ter razcepu Koseze.
Na primorskem avtocestnem kraku bodo dela potekala na odsekih Razdrto-Vipava-Ajdovščina, skupaj s protivetrnimi ukrepi. Ta dela bodo v več fazah potekala v letih 2024, 2025 in 2026. Spomladi bodo delali na odseku Kozina-Črni Kal, na odseku med Ravbarkomando in Razdrtim, vključno s priključkom Postojna in zamenjavo mostu čez Pivko, pa v prihodnjem letu načrtujejo javno naročilo s pričetkom pripravljalnih del. Večino del načrtujejo v obdobju 2025-2026.
Na dolenjskem avtocestnem kraku so poleti in jeseni dela predvidena na odsekih Bič-Trebnje in Kronovo-Dobruška vas.
Na štajerskem avtocestnem kraku bodo dela potekala na delih odsekov Fram-Slovenska Bistrica, za precej večji projekt rekonstrukcije odseka Slovenske Konjice-Dramlje, ki bi se moral začeti že letos, a se je zapletlo z javnim naročilom, načrtujejo nov razpis v 2024 z začetkom pripravljalnih del, večino del pa naj bi izvedli v obdobju 2025-2026. Na pomurskem avtocestnem kraku so na Darsu izpostavili nadaljevanje del na odseku Turnišče-Dolga vas-Lendava.
Na ljubljanskem obroču je leta 2024 načrtovana zamenjava nadhodov Gotska in Ledarska na severni obvoznici.
Kot so zapisali na Darsu, se slovensko avtocestno omrežje stara. “Naš cilj je, da ga ohranjamo v dobri kondiciji, varnega in karseda pretočnega, zato načrtujemo letno obnoviti oz. nadgraditi vsaj 55 kilometrov smernih vozišč avtocest in hitrih cest,” so poudarili. Letos so jih nadgradili 66,5 kilometra.
Dars ima sicer v upravljanju in vzdrževanju 624,9 kilometra avtocest in hitrih cest, 143,4 kilometra priključkov, 22,3 kilometra razcepov in 40,8 kilometra drugih cest.
Vir: STA
Darsu, VOC, koroškim poslancem in Bratuškovi priporočam, da začnejo s preplastitvijo ceste Velenje Huda luknja in Velenje Arja vas v najkrajšem možnem času. Stanje asfalta je smrtno nevarno in vsi bi morali tožiti državo zaradi enormne škode na vozilih in povzročenih prometnih nesreč. Avto mora biti na tehničnem bp, cesta pač ne? Izvedli bomo popolno večurno zaporo s pešačenjem čez cesto tridesetih ljudi večkrat letos, imamo vse pripravljeno. Konec je obljub in nedela VOC in direkcije za ceste.