Za razpravo na seji je po objavljeni časovnici predvidenih več kot osem ur. Okoli šest ur pa je tej temi v četrtek namenil že matični odbor DZ za kulturo, ki na koncu ob glasovanju devet za in devet proti predloga priporočil ni podprl. S priporočili bi vladi predlagali, naj spoštuje 66. člen sedmega protikoronskega zakona in 20. člen zakona o STA, prav tako bi zahtevali, da v treh dneh zagotovi financiranje javne službe STA.
Proti so se izrekli predvsem člani iz vrst SDS, ki so vztrajali, da je zaustavitev financiranja STA upravičena, saj da je treba vzpostaviti večji nadzor nad porabo državnih sredstev, da je država plačevala nekaj, kar je STA nato prodajala še na trgu, in da je za vzpostavitev financiranja potrebna sklenitev pogodbe med STA in vladnim uradom za komuniciranje (Ukom).
Vlada pa je STA pozvala, naj skladno z zakonoma o STA ter izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022 dosledno "zagotavlja jasno, pregledno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti, vključno z jasnim ločevanjem računovodskih izkazov oz. zagotavlja ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil". Prav tako je vlada STA pozvala, naj nemudoma začne izvajati javno službo v skladu z zakonom o STA in da vladnemu uradu za komuniciranje pošlje ustrezno poročilo o izvajanju javne službe.
Predlagatelji razprave pa so jim odgovarjali z določbami iz zakona o tem, da za letošnje financiranje javne službe sklenitev pogodbe ni potrebna. Vladi in Ukomu med drugim očitajo kršitev dveh zakonov, finančno izčrpavanje STA, kršenje pravic zaposlenim na STA in poskus podreditve STA z namenom, da bi lahko nadzorovali, kako STA poroča o vladi.
Po oceni profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića ima vlada omalovažujoč, ponekod celo sovražen odnos do STA. Kot je dejal, je vlada pri razlogih, kako naj bi se kriza prekinila, navaja neresnične ali izmišljene razloge, pri neplačevanju STA pa gre za arbitrarno in nezakonito početje.
Predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije Katarina Bervar Sternad je na seji odbora izpostavila pomen javnih medijev. Ti morajo, kot je dejala, nesporno ostati platforma za vrsto vsebin, ki sicer ne bi bile vidne, to funkcijo pa je treba nujno krepiti, nikakor ne slabiti ali odpravljati. "Javni mediji držijo ogledalo družbi in oblast, ko ji videno ni všeč, bi morala spremeniti svoje delovanje, ne pa razbiti ogledala," je poudarila. Opomnila je, da vlada oz. v njenem imenu direktorja Ukoma že 280 dni zavrača plačilo STA za opravljanje z zakonom določene javne službe, pri tem pa se ne ozira ne na odločitve sodišč ne na jasno opozorila iz EU.