Z dolgotrajno oskrbo se bo zmanjšalo nasilje nad starejšimi

Zaradi epidemije covida-19 je več nasilja nad starejšimi.
Fotografija: Dejstvo, da je približno 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika, je nedopustno z vidika kršenja ustave ter človekovih in pacientovih pravic. FOTO: arhiv Dela
Odpri galerijo
Dejstvo, da je približno 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika, je nedopustno z vidika kršenja ustave ter človekovih in pacientovih pravic. FOTO: arhiv Dela

Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi, 15. juniju, je več ustanov in društev opozorilo na ničelno toleranco do nasilja, ki ga doma, v ustanovah ali prek družbenega sistema doživlja vsaj 60.000 starejših prebivalcev Slovenije. To je lahko konkretno fizično nasilje, nasilje zaradi neenakih možnosti, socialne izključenosti, osebne odvisnosti zaradi nemoči, bolezni, onemoglosti, revščine in manjše družbene moči starejših.

Na Inštitutu Antona Trstenjaka in v združenju Srebrna nit opozarjajo, da sta se stiska in nasilje nad starejšimi zaradi epidemije covida-19 še povečala. Razlog ni le neurejeno področje rehabilitacije, ampak tudi to, da množično umiranje starejših ni bilo raziskano in ne obrazloženo. Med 6500 umrlimi zaradi covida-19 jih je bilo samo v domovih za starejše več kot 2000. Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, pravi: »Če k temu prištejemo druge ukrepe, ki so prizadeli starejše v domovih – večmesečne izolacije, preprečevanje stikov s sorod­niki, onemogočanje medsebojnih stikov in izhodov –, kaže, da je bila to najbolj prizadeta skupina prebivalcev.« Zato pozivajo, da se takšna obravnava starejših nikoli več ne ponovi.

Novo vlado pozivajo k čim hit­rejši ureditvi področja dolgotrajne oskrbe z oblikovanjem novega zakona: »Neurejeno področje skrbi za starejše ter neukrepanje na tem področju razumemo kot nespoštovanje osnovnih civilizacijskih postulatov in ignoriranje perečih potreb vse večjega števila starejših. Verjamemo, da bi dolgotrajna oskrba v mnogih neprimernih domačih okoljih ugodno vplivala na zmanjšanje družinskega nasilja, zlorab in zanemarjanja.«

Obenem opozarjajo na nevarnost, ki jo prinaša intenzivna informatizacija. Veliko starejših je neveščih novih tehnologij, si je ne morejo privoščiti, nimajo dostopa do računalnika ali pametnega telefona. »Pričakujemo, da so storitve, ki jih uporabljajo starejši, še vedno dostopne tudi v 'klasičnih' oblikah, torej osebno, po telefonu …« pravijo v Srebrni niti. Izgovori, da bodo starejšim v določenih primerih pomagali otroci ali vnuki, so po njihovem grob poseg v zasebnost posamez­nika.

Ker približno 130.000 ljudi nima osebnega zdravnika, menijo, da je to nedopustno z vidika kršenja ustave ter človekovih in pacientovih pravic. »Zahtevamo čim hitrejše urejanje področja, saj so ravno starejši zelo prikrajšani, tudi zaradi večje obolevnosti in težjega organiziranja strokovne pomoči, kar je lahko oblika diskriminacije,« pravi Marolt Medenova. Z zaskrbljenostjo spremljajo tudi uvajanje robotizacije v zdravstvo, saj je osebni stik med ljudmi ključen za ohranjanje kakovosti življenja: »Osamljenost je dokazano smrt­na bolezen, torej vrsta nasilja, in ocenjujemo, da se bo z robotiko v zdravstvu – ter pozneje verjetno v sociali – ta fenomen sodobnega časa še povečal.«

Zaradi nedavnega primera posilstva v enem od domov starejših v Srebrni niti zahtevajo ničelno toleranco do vsakega nasilja, tudi spolnega. Žrtev in povzročitelja pa je treba obravnavati enako kot pri vseh drugih tovrstnih dejanjih, vključno s prepovedjo približevanja oziroma odstranit­vijo povzročitelja in ustreznimi sankcijami. Zahtevajo sistemske izboljšave na tem področju in zagotovitev varnosti vsem stanovalcem domov za starejše.

Dotaknili so se tudi neprimernih poimenovanj za starejše, kot so izrazi starostnik, star, starec, senior: »V Srebrni niti želimo, da se nas ogovarja z besedami starejši ali starejša oseba, vse drugo razumemo kot žalitev oziroma vrsto nasilja nad nami – starejšimi.«

Na Inštitutu Antona Trsten­jaka pa so opozorili na svoj program Staranje brez nasilja – izpostavili so ga tudi v poslanici ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti –, ki ga izvajajo zadnjih pet let in je namen­jen preprečevanju nasilja nad starejšimi predvsem v njihovem domačem okolju, kjer so najbolj izpostavljeni.

»Ker je nasilje nad starejšimi v praksi težko odkrivati, še težje pa odpravljati njegove posledice, s tem programom krepimo varovalne dejavnike, kot so pozitivna komunikacija, pravočasno in smotrno urejanje premoženjskih vprašanj pri starejših, ohranjanje in razvijanje socialne mreže itd., da ti nadvladajo dejavnike tveganja,« pravijo na Inštitutu Antona Trstenjaka.

Dodajajo še: »Z dobro komunikacijo, poznavanjem starostnih sprememb in potreb, s pozitivnim pogledom na staranje ter razbremenitvijo svojcev in drugih oskrbovalcev starejših lahko vsi pripomoremo k temu, da bo nasilja nad starejšimi manj.«

Preberite še:

Komentarji: