Poslanci izvolili Nežo Kogovšek Šalamon za ustavno sodnico

Glasovnice je prevzelo 82 poslank in poslancev. 53 jih je podprlo imenovanje Kogovšek Šalamonove, 28 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Novoizvoljena ustavna sodnica je pred DZ že prisegla.

 Kogovšek Šalamonova se je po izvolitvi poslancem zahvalila za izkazano zaupanje in odgovornost, ki so ji jo podelili. "Pri delu na Ustavnem sodišču si bom prizadevala za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za spoštovanje in varovanje temeljnih ustavnih načel, predvsem načela delitve oblasti in zaupanja v pravo," je poudarila.

Državnemu zboru je kandidatko za ustavno sodnico predlagal predsednik republike Borut Pahor. Trenutno je zaposlena pri zagovorniku načela enakosti, prej pa je več let delovala v Mirovnem inštitutu. Z imenovanjem se je na seji prejšnji četrtek strinjala tudi mandatno-volilna komisija.

Kogovšek Šalamon bo tako zamenjala Marijana Pavčnika, ki je sredi maja podal zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika. Pavčnik bo funkcijo opravljal do 31. decembra.

Imenovanju so v razpravi pred glasovanjem nasprotovali v SDS in NSi.  Podporo kandidatki pa so napovedali v koaliciji, kjer so kandidatko že na seji mandatno-volilne komisije označili za visoko kvalificirano.

Viceguverner Banke Slovenije postal Primož Dolenc

DZ je danes s 54 glasovi za in 26 proti za viceguvernerja Banke Slovenije imenoval Primoža Dolenca. Ta bo v svetu Banke Slovenije nasledil viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean, ki jo je DZ na njeno željo že razrešil. S tem se bo vrnil v svet Banke Slovenije, kjer je od aprilskega izteka svojega prejšnjega mandata svetovalec.

Dolenca je za viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije predlagal predsednik republike Borut Pahor po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin. Dolencu so podporo namenili poslanci koalicije, medtem ko so njegovemu ponovnemu imenovanju nasprotovali v SDS.

Dolenc je na javni predstavitvi kot vrednote delovanja Banke Slovenije in svoje ideale izpostavil profesionalnost, odgovornost in transparentnost, ki sledijo blaginji ljudi. Med izzivi je omenil inflacijo, pri čemer bo po njegovem potrebno sodelovanje različnih ekonomskih politik.

V svetu Banke Slovenije se bo pridružil guvernerju Boštjanu Vasletu ter viceguvernerjem Tini Žumer, Jožefu Bradešku in Milanu Martinu Cviklu. Za mesto Bradeška, ki bo mandat zaključil februarja 2023, je medtem že stekel postopek izbire novega viceguvernerja.

DZ Ilešiča podprl za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU

Poslanci DZ so na današnjem glasovanju Marka Ilešiča podprli za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU. Ilešič, ki to funkcijo opravlja od leta 2004, je prejel 48 glasov podpore, njegov konkurent Jure Vidmar pa 12. Neveljavnih je bilo 22 glasovnic, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Predsednik republike Borut Pahor je 14. oktobra državnemu zboru za eno mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu predlagal dva kandidata.

Ker funkcijo sodnika na Sodišču EU Ilešič že opravlja, mu ne bo treba opravljati preizkusa pred t. i. Odborom 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo presoja primernost kandidatov za opravljanje funkcij na Sodišču EU. Odbor se bo namreč pri njem omejil samo na pregled dosedanjega dela na sodišču.

Leta 2020 je Pahor Ilešiča že predlagal za ponovno imenovanje, a v prejšnji sestavi DZ ni dobil zahtevane podpore. Njegovo kandidaturo je podprl tudi Sodni svet, ne pa tudi vlada pod vodstvom Janeza Janše. Kljub temu je Ilešič ostal na sodišču in še naprej opravljal to funkcijo.

Ilešič je ob predstavitvi javnosti v predsedniški palači minuli petek dejal, da se je na delovno mesto, ki ga opravlja vse od vstopa Slovenije v EU, prijavil "po zelo dolgem in temeljitem razmisleku". Kot je pojasnil 75-letni sodnik, ga delo veseli in ga zato želi nadaljevati, predvsem pa so ga prepričali kolegi na sodišču, ki so ga po njegovih besedah pozvali, naj ostane. K njegovi odločitvi je pripomogla tudi naklonjenost Sodnega sveta, med razlogi za vnovično kandidaturo pa je poudaril še svojo vlogo pri razvoju evropskega prava.

Dodal je, da v največji možni meri in po svojih najboljših močeh želi prenašati svoje znanje v Slovenijo. Kot je dejal, se namreč kljub temu, da zadnjih 18 let živi v Luksemburgu, redno vrača v Slovenijo in je vedno na voljo raznim institucijam, od univerz do sodišč.