Na rast cen sta najbolj vplivali podražitev hrane in tekočih goriv. Foto: Pixabay
Na rast cen sta najbolj vplivali podražitev hrane in tekočih goriv. Foto: Pixabay

Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je letna inflacija med januarjem in junijem letos znašala 8,2 odstotka. Na rast sta najbolj vplivali podražitev hrane in tekočih goriv, je v pozivu vladi zapisala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Sindikati opozarjajo, da dvig cen ključnih življenjskih potrebščin najbolj vpliva na posameznike z nizkimi dohodki in zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo ter večji del dohodkov namenijo za nakup osnovnih življenjskih potrebščin. Poudarjajo, da v marsikaterem gospodinjstvu mesečni prihodek ne zadošča za poplačilo vseh stroškov, zlasti kjer je zaposlena samo ena oseba oz. kjer je več otrok.

"V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo prepričani, da sedanja rast cen življenjskih potrebščin znižuje realni dohodek zaposlenih ter vpliva na njihov življenjski standard in možnost vključenosti v družbo. Veča se revščina med zaposlenimi delavci, hkrati pa se veča socialna izključenost. Zlasti med otroki," so zapisali.

Inflacija se bo ohranila na visoki ravni

Obenem Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letošnje leto predvideva nadaljnjo rast cen oz. ohranitev inflacije na visoki ravni.

"Upoštevajoč navedeno, predvsem pa upoštevajoč podatke, ki izkazujejo hitro rast cen osnovnih življenjskih potrebščin ter energentov, kar vse bistveno vpliva na realni dohodek zaposlenih (oziroma prihodek gospodinjstev), ki prejemajo minimalno plačo, predlagamo izredno uskladitev minimalne plače najmanj v za 8,2 odstotka (od 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto)," so poudarili na ZSSS-ju.

Izredna uskladitev minimalne plače bi po prepričanju sindikatov nesporno prispevala k zagotovitvi minimalnega socialnega standarda zaposlenih v Sloveniji in omilila rast števila revnih zaposlenih ter zmanjšala socialno izključenost ljudi, zlasti revnih.

Predlagana izredna uskladitev minimalne plače bi obenem pomenila, da bi se njena višina približala sedanjim stroškom osnovnih življenjskih potrebščin. S tem pa bi se tudi približali namenu, ki se želi doseči z veljavnim zakonom o minimalni plači, so še zapisali.