Kazni ribičem z obeh strani meje se kopičijo, a postopki mirujejo

Tako hrvaški kot slovenski ribiči vse od uveljavitve arbitražnega sporazuma prejemajo kazni organov z obeh strani meje zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Čeprav je Hrvaška enostransko odstopila od sporazuma, pa postopki mirujejo oz. ne eni ne drugi kazni ne plačujejo.

PIRAN, UMAG > Do zdaj je bilo v postopkih hrvaške policije izdanih skupaj 1437 nalogov, s strani hrvaške ribiške inšpekcije pa skupaj 980 prekrškovnih nalogov, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ribiči, ki jim je skladno z uredbo o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem zagotovljeno pravno varstvo pred hrvaškimi pravosodnimi organi, kazni ne plačujejo, zagotovljeno jim je tudi pravno varstvo.

Ribiči imajo sicer navodilo, da morajo prekrškovni nalog čim prej predati odvetniku, ki je pooblaščen za zastopanje pred hrvaškimi pravosodnimi organi, da se jim lahko v rokih, ki so določeni v okviru hrvaške zakonodaje, zagotovi ustrezno pravno varstvo.

V teku so tisti postopki na hrvaških sodiščih, za katere ni bila izdana oprostilna ali zavrnilna sodba na kateri koli stopnji. Tako je v teku še 1012 postopkov pritožb na prekrškovne naloge hrvaške policije ter 862 postopkov glede na pritožbe na prekrškovne naloge hrvaške ribiške inšpekcije, so še navedli na kmetijskem ministrstvu.

Vsi dosedanji postopki so se in se obravnavajo na dveh stopnjah. Do konca lanskega leta je do dokončne odločitve sicer prišlo v 89 zadevah, ki so postale pravnomočne in izvršljive, medtem ko so vse ostale zadeve še v obravnavi v različnih fazah in stopnjah. Do konca lanskega leta kršitelji glob niso plačali, so navedli na policiji.

Piranski ribič Zlatko Novogradec, ki sicer le lovi onkraj sredinske črte v Piranskem zalivu, ni seznanjen, da bi kateri od slovenskih ribičev do zdaj plačal kazen. Koprski ribič Matjaž Radin pa je pojasnil, da jim država učinkovito nudi celovito pravno pomoč. To vključuje tudi povrnitev škode na ribolovnem orodju, če bi jim ga poškodovali hrvaški ribiči, vendar do takšnega primera po njegovem vedenju še ni prišlo.

Po podatkih slovenske policije so od razglasitve arbitražne razsodbe obravnavali 7842 dogodkov v slovenskem morju. Samo v lanskem letu so obravnavali 1274 dogodkov, v katerih je bilo udeleženih 2083 hrvaških plovil, od tega 967 plovil hrvaških varnostnih organov. Od uveljavitve arbitražne razsodbe je bilo skupno izdanih 1569 plačilnih nalogov, v letu 2021 pa 366.

Hrvaški mediji so v minulih dneh poročali, da naj bi bil dosežen dogovor, po katerem bi slovenski ribiči v Piranskem zalivu lahko lovili znotraj hrvaških teritorialnih voda vse do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih vodah vse do Kopra. O tem naj bi pristojna hrvaška ministra že obvestila hrvaške ribiče. Na ministrstvu za zunanje zadeve v nedeljo teh navedb za STA niso ne zanikali niti potrdili. Slovenski ribiči so bili o domnevnem dogovoru obveščeni le preko medijev.

Kot so navedli na Generalni policijski upravi, je bilo v vseh primerih izdanih in vročenih plačilnih nalogih vloženo tudi pravno sredstvo, in sicer zahteva za sodno varstvo, o kateri je odločalo pristojno sodišče. Od februarja lani pa je zaradi odločitve ustavnega sodišča možna tudi pritožba na prvostopenjsko odločitev. To je pomenilo, da je bila v vseh zadevah, tudi tistih, ki so bila pravnomočno rešena, omogočena možnost pritožbe, o kateri odloča pristojno sodišče.

---