Najmanj neetično je, da generalni sekretar SDS Borut Dolanc na »zasebne« sestanke, ki to niso, v državni zbor vabi predsednika uprave neke družbe in z njim baranta kot prodajalec v kakšnem antikvariatu. V tem primeru, ko se ni izšlo po njegovih pričakovanjih in je vsebina »zasebnega« sestanka prek Andreja Ribiča prišla v javnost, se lahko le vprašamo, koliko takih in podobnih sestankov v imenu njegovih nadrejenih je še bilo in koliko jih do konca mandata še bo.
Volitve se namreč bližajo, in bolj kot kaj drugega se zdi, da je v prvem planu predvsem kadrovsko zapolnjevanje z »našimi«. Pa smo spet tam, kjer smo pred letom 90 že bili, ko je bila pomembna le rdeča partijska izkaznica, pokornost, upogljivost in pripravljenost pogledati stran. Za višje partijske cilje. Vse je isto, le barve izkaznic so se zamenjale.
Najmanj nespametno je, da se okoljski minister Andrej Vizjak še vedno drži v sedlu. No, vsaj do oddaje članka je bilo tako. To, kar smo slišali v zvočnem posnetku dveh pomembnih akterjev naše zavožene demokracije, na eni strani pomembnega politika, na drugi enega večjih upravljavcev nekoč naše družbene lastnine, smo doslej slišali in videli le v kakšnih gangsterskih filmih.
To, da Vizjak nima toliko jajc, ki bi jih sicer strl sodnikom, da bi se ne danes, ampak včeraj poslovil od svoje politične kariere, je zgovoren dokaz, kakšni politiki upravljajo državo. Njegov šef pa tudi za zdaj molči. Pa se sicer tako rad oglaša prek svojega računa na tviterju.
Navadno slepomišenje pa je tudi ravnanje obeh vladnih strank. O SMC ne bom izgubljal besed. Čudi me predvsem ravnanje NSI, ki bi morala takoj potegniti zavoro in tako Vizjaku kot Janezu Janši že prvi dan po razkritju prisluhov postaviti jasen ultimat: ali takojšnji odstop Andreja Vizjaka ali naše ekipe. Nekaj etične drže so sicer obranili z besedami Mateja Tonina, da Vizjak ne more več računati na njihovo podporo.
In ko smo že pri Vizjaku. Sploh me ne čudi njegova retorika, predvsem tiste žlahtne kletvice vmes. Če se malce pošalim, se vidi, da se je veliko gibal in družil po Zasavju. Pa ne le s svojimi strankarskimi kolegi. Znamenitih sestankov v eni izmed zasavskih koč se je veselo udeleževala tudi politična tovarišija članov SD, nekdanje LDS, Zares ...
Verjamem, da so tudi tam padle kakšne sočne. Ampak ko Zasavci kaj zakolnemo, nam je v marsičem oproščeno. Saj veste, knapušna nas je naredila take, kot smo. Grobih besed. Ampak Vizjak je z drugega konca. Pri njem se to povsem drugače razume.