V poletnih mesecih ponudniki kurjave navadno polnijo skladišča, a kaj ko lesne biomase za ogrevanje, predvsem peletov, skorajda ni moč več dobiti. "Od enega proizvajalca bi morali v dveh mesecih dobiti 80 šleperjev, dobili smo jih po precej višji ceni in samo 12 šleperjev," pravi Maks Planinšek, direktor podjetja Ingles in vodja spletne strani drva.info.
Zadnje tedne tako po vsej Evropi na vse pretege iščejo zaloge. Kjer jih uspejo dobiti, pa so cene že zdaj za 100 odstotkov višje kot lani. "Bi rad čimprej kupil pelete, da jih ne bomo kupovali po še po bolj norih cenah, ko se bo sama sezona začela," pove Planinšek. Ponudba peletov je skorajda presahnila. Dobavo treh milijonov kubikov iz Ukrajine in Rusije je preprečila vojna, nato so izvoz zamrznile še Bosna in Hercegovina, Srbija ter Madžarska. "Prav bi nam prišlo, da bi s strani države oz. ministrstva dali neko pobudo, da sprostijo izvoz vsaj nam, ki imamo avanse," predlaga.
Tudi dobavitelji bi sicer raje videli, da bi kupovali doma. Slovenija ima skoraj 60-odstotno pokritost z gozdom, a tega očitno nikakor ne znamo izkoristiti, opozarja stroka. "Lastniki so premalo zainteresirani, premalo motivirani, da bi aktivneje posegali, aktivneje gospodarili v gozd," razlaga Aleksander Ratajc iz Zavoda za gozdove OE Celje. To bi predstavljalo tudi dodaten prihodek za državo in pripomoglo k energetski samooskrbi. A za to so potrebne finančne spodbude, davčne olajšave, subvencije, predvsem pa strategija. "Politiki bodo morali razmisliti tudi o tej smeri. Se pravi, izkoristiti bolj obnovljiv vir, kot je na primer gozdna biomasa," še dodaja Ratajc. Na drva, brikete, sekance oz. pelete se namreč ogreva več kot tretjina gospodinjstev. Zdaj pa smo na točki, ko naš les odkupujejo denimo Avstrijci in nam ga obdelanega nato po dražji ceni prodajo nazaj, so še jasni.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.