DL: Ob jubileju varovanja narave - Naša naravna dediščina tudi v knjigi

3.3.2024 | 11:15

Direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič je iz rok direktorice novomeške območne enote Barbare Kink prvi prejel izvod zbornika Naša naravna dediščina. (Foto: Tomaž Grdin)

Skoraj triindvajset let v Dolenjskem listu vsak drugi teden izhaja rubrika Naša naravna dediščina, v kateri strokovnjaki novomeške enote Zavoda za varstvo narave predstavljajo zanimive in dragocene naravne vrednote od rastlinskega in živalskega sveta pa vse do hidroloških, geoloških in geomorfoloških vrednot.

Več kot 600 zanimivih zapisov o naravni dediščini je nastalo v teh letih, skoraj polovica pa se jih je znašla v bogatem in zanimivem zborniku, ki je izšel ob 40-letnici organiziranega varstva narave na Dolenjskem in dvajsetletnici Zavoda za varstvo narave. Knjigo so predstavili v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu v četrtek, v za Dolenjski list najpomembnejšem dnevu v tednu.

Zbrane je nagovoril tudi direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič, ki je med drugim s svojimi fotografijami tudi sam sodeloval v rubriki Naša naravna dediščina v Dolenjskem listu, od katerih se jih je nekaj znašlo tudi v zborniku. Izrazil je pohvalo in hvaležnost vsem avtorjem zbornika in tudi, kot je dejal, »našemu Dolenjskemu listu, ki z rednimi in kakovostnimi objavami skrbi za našo obveščenost«. Dodal je še: »Varstvo narave ima na Slovenskem in Dolenjskem bogato zgodovino, si pa kot novejša stroka še vedno utira pot v naš vsakdan. Ta pot gre navzgor, saj brez ustrezne skrbi za naše naravne vrednote in biotsko raznolikost ni prihodnosti.«

Zbornik je predstavil Andrej Hudoklin, sodelavec novomeške enota Zavoda za varstvo narave, ki je tudi avtor večine prispevkov. (Foto: Tomaž Grdin)

Zbornik je predstavil Andrej Hudoklin, sodelavec novomeške enote Zavoda za varstvo narave, ki je tudi avtor večine prispevkov in je vsa ta leta skrbel za komunikacijo med zavodom in Dolenjskim listom. V uvodu je opozoril na dva pionirja naravovarstva na Dolenjskem: Auerspergovega gozdarja Leopolda Hufnagla, ki je ob upravljanju Auerspergove gozdne posesti na Kočevskem že leta 1892 v načrtih gospodarjenja z gozdovi predlagal izločitev pragozdov iz gospodarske dejavnosti; drugi pa je Novomeščan Ferdinand Seidl, naravovarstvenik in pobudnik Spomenice muzejskega društva za Slovenijo. Na njegovo pobudo je bil med drugim zavarovan tudi studenec Gospodična, on pa velja za začetnika organiziranega varstva narave na Slovenskem.

Knjiga Naša naravna dediščina je lahko tudi dober izletniški vodnik po Dolenjski, Beli krajini in Posavju. Seveda so v njej nekatere znamenitosti in zaščitene redkosti, ki bi jim naš obisk lahko škodil, katere so to, pa je razvidno že iz besedila posameznih prispevkov.

Dolenjski list je pred skoraj triindvajsetimi leti uvedel rubriko Naša naravna dediščina na željo in pobudo takratne odgovorne urednice Jožice Dorniž in vse od tedaj se ta rubrika tedensko izmenjuje s sorodno rubriko Naša kulturna dediščina. Tedaj je namreč obstajal še skupni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine. Rubriki sta obstali in brez njiju si Dolenjski list težko predstavljamo. Tega se zaveda tudi sedanja odgovorna urednica in direktorica Lidia Zbašnik, ki je v svojem uvodniku v knjigo med drugim zapisala: »Ponosni smo, da smo lahko bralcem Dolenjskega lista razkrili preštevilne skrivnosti narave, ki se jih, čeprav so v naši neposredni bližini, največkrat nismo zavedali. Prepričani smo, da smo s temi prispevki pri bralcih vzbudili zavedanje o dragocenosti in bogastvu našega naravnega okolja ter pomenu njegovega varovanja. Ta knjiga to poslanstvo le še nadaljuje.«

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

I. V.