DVK je "skrbno preveril" izide volitev, ki so jih ugotavljale volilne komisije volilnih enot. Pri dodatnem preverjanju na državni ravni od neodvisne strokovne skupine so ugotovili, da so v petih volilnih enotah spremembe pri delitvi mandatov, ko so se upoštevali ostanki glasov na ravni države, piše v sporočilu za javnost.

Preverbo so opravili strokovnjaki z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ter podjetij Intelcom, Genis.

Razdelitev števila mandatov ostaja enaka, spremenilo pa se je šest poslanskih mandatov. Razhajanja pa so se pojavila pri izbiri kandidatov znotraj posameznih list.

Mandate so tako prejeli:

• Franc Props in Tine Novak (Gibanje Svoboda) in ne Tomaž Lah in Jurij Lep,
• Alenka Helbl in Dejan Kaloh (SDS) namesto Maje Kocjan in Andreja Kosija,
• Janez Žakelj (NSi) namesto Klemna Matka,
• Tatjana Greif (Levica) in ne Ana Černe.

"Obstoječ informacijski sistem za podporo pri ugotavljanju izida oziroma razdelitve poslanskih mandatov, ki je bil uporabljen tudi na državnozborskih volitvah leta 2014 in 2018, je sicer pravilno izračunal razdelitev mandatov na ravni volilnih enot, do napake pa je prišlo ob ugotavljanju izida oz. razdelitve mandatov na ravni države. Na letošnjih volitvah v državni zbor se je namreč zaradi visokega števila glasov, ki jih je prejela kandidatna lista Gibanje Svoboda, in nizkega števila kandidatnih list, ki so presegle parlamentarni prag, pripetila situacija, ki je na dozdajšnjih volitvah še ni bilo," je položaj pojasnjeval DVK.

Napaka je odpravljena, izračuni so bili znova izvedeni. Poleg tega so postopek podeljevanja mandatov po d'Hondtovem sistemu preverili ročno in ga s tem potrdili, še sporoča Državna volilna komisija.

"Prvič smo se soočali s takšnim izidom glasovanja v Sloveniji. Da je število strank, ki so presegle 4-odstotni prag, izredno malo. In drugič, da gre za dokaj velike razlike med prvima dvema strankama in preostalimi tremi, ki so se še uvrstile," je po poročanju Radia Slovenija komentiral direktor DVK-ja Dušan Vučko.

"Zaradi relativno nenavadne razdelitve in koncentracije glasov je prišlo do tega, da so ti izračuni potekali na malo drugačen način, ki je pa potem pripeljal do razlik, ki smo jih seveda odkrili in odpravili. Nikoli ni bilo vprašanje, ali je število mandatov na listo pravilno. To je bilo zmeraj pravilno. Znotraj list pa je prišlo do razlike v tem, kateri od kandidatov bo dobil poslansko mesto," pa je povedal matematik Andrej Bauer.

Pred tem nobena od list ni prejela dodatnih osem mandatov, zato napake ni bilo

Strokovnjaki so tako ob dodatnem preverjanju izidov volitev ugotovili, da obstoječa programska oprema vsebuje napako v d'Hondtovem sistemu dodeljevanja dodatnih mandatov po upoštevanju ostankov glasov na ravni države. Zato je prišlo do nepravilnega izračuna na podlagi 93. člena zakona v primeru, ko je ena od list po d'Hondtovem sistemu prejela osem ali več mandatov.

Na volitvah leta 2014 in 2018 se to ni zgodilo, zato se takrat ta napaka ni udejanjila in torej ni vplivala na izide. Na letošnjih volitvah pa sta dve listi, Gibanje Svoboda in SDS, dobili osem ali več tovrstnih dodatnih mandatov, zato se je pripetila omenjena napaka. Povzročila je, da se je pri dodeljevanju 81. mandata, ko je lista Gibanje Svoboda dosegla osmi dodatni mandat, vrstni red ponovil pri vseh listah, namesto da bi se samo pri tej listi. Preostalih sedem mandatov je bilo tako dodeljenih pravim listam, vendar kandidatom iz napačnih volilnih enot. Premešan je bil vrstni red volilnih enot, po katerih se dodeljujejo mandati, pojasnjujejo na DVK-ju.

Sorodna novica Preštete še zadnje glasovnice, na volitvah glasovalo skoraj 71 odstotkov upravičencev

Kmalu v Pahorjeve roke

Predsednik republike Borut Pahor bo v nedeljo ob 10. uri sprejel predsednika DVK-ja Petra Goloba in direktorja Vučka. Golob bo ob tem Pahorju predal uradni zapisnik o ugotovitvi izida volitev v DZ, ki so bile 24. aprila, so sporočili iz predsednikovega urada. Pahor bo podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora, ki bo v petek, 13. maja.

Na letošnjih državnozborskih volitvah je bilo oddanih 1.203.373 glasovnic, od teh jih je bilo neveljavnih 11.080. Volilna udeležba je bila 70,97-odstotna.

Volivci so najvišjo, 34,45-odstotno podporo namenili Gibanju Svoboda, ki je tako dobilo 41 poslanskih mandatov. Poleg omenjene stranke so se v DZ uvrstili še SDS s 23,48 odstotka (27 mandatov), NSi s 6,86 odstotka (osem mandatov), SD s 6,69-odstotno podporo (sedem mandatov) in Levica, ki jo je podprlo 4,46 odstotka volivcev in bo v DZ-ju imela pet poslancev.

V tem sklicu je neposredno izvoljenih 36 poslank in 54 poslancev