Tokrat mu zaradi omenjene odločbe nihče ne očita, da je desničarsko, je pa kopica razočaranih – še največ pri tistih, ki jih skrbi, da so vodilni na RTV Slovenije obdržali mandate podeljene z Janševi oblasti naklonjeno večino v programskem svetu RTV.
Kot rečeno, ustavni sodniki so prispevali k ponotranjenju zaupanja k odločitvam ustavnega sodišča, v to pomembno institucijo pravne države. Kako je bilo torej nedolgo nazaj pod nekdanjo vlado? »Ta odločitev ustavnega sodišča je ena v nizu političnih odločitev in kaže, kako spolitizirano je.« To so besede Aleša Hojsa – seveda iz časov, ko je bila notranji minister. Namenil jih je ustavnim sodnikov, ki so odločili, da so bili vladni odloki v delu, v katerem so od konca februarja do sredine maja 2021 shode v celoti prepovedovali oziroma omejevali na 10 udeležencev, v neskladju z ustavo.
Tokrat ustavnemu sodišču zaradi zadnje odločbe nihče ne očita, da je desničarsko, je pa kopica razočaranih – še največ pri tistih, ki jih skrbi, da so vodilni na RTV Slovenije obdržali mandate podeljene z Janševi oblasti naklonjeno večino v programskem svetu RTV.
Ker je bilo pri odločanju počasno, je Hojs nadaljeval: »Ustavno sodišče ni imelo poguma, ni imelo ustreznega znanja, ni imelo pravzaprav nič od tega, da bi to storilo takrat, ko je bil čas.« Bil je sarkastičen: na ustavnem sodišču očitno »poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi … Nismo vsi tako veliki strokovnjaki, kot so na ustavnem sodišču.«
Hojsov šef Janez Janša je ob tem na tviterju zapisal, da so se ustavni sodniki »odločili sodelovati v kul zavržni igri«. Ko je ustavno sodišče začasno zadržalo odločbo o dvigu plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, je zabeležil, da »spet politizira«. Odločitev glede zakonske zveze in posvojitev otrok istospolnim partnerjem, je Janša na facebooku pospremil z zapisom: »Odločitev ustavnega sodišča je škodljiva za prihodnost slovenskega človeka in Slovenije kot države, je v temeljnem nasprotju z jasno izraženo voljo ljudstva na referendumih in v posmeh pravici, demokraciji in zdravi pameti.«
Odločitev ustavnega sodišča o začasnem zadržanju dveh členov in pol zakona o RTV Slovenije je njegova prva močna zaušnica vladi Roberta Goloba. Premier je zaenkrat ni komentiral, ministrica za kulturo Asta Vrečko je bila zadržana, ni hotela pokazati niti razočaranja. Takšno samoomejevanje je dobro za politično kulturo na Slovenskem. Niso pokazali, da izvajajo politični oziroma oblastni pritisk na ustavne sodnike.
Kdor je navdušen nad zadnjo odločitvijo ustavnih sodnikov, naj resno vzame zgornje Avbljeve besede in premisli početje Orbana in poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost – in naj še enkrat prebere odločbo sodnikov deležnih sarkazma Janše in Hojsa.
Pravnik Mateja Avbelj, avtor ustavne pritožbe, se sklicuje na kritiko Orbana in poljske desničarske oblasti. Orbanova na Madžarskem je »depolitizirala« politično nevšečnega informacijskega pooblaščenca s tem, da spremenila zakon in se ga znebila tri leta pred potekom mandata. To je obsodilo sodišče Evropske unije. V sodbi proti Madžarski in Poljski se je Evropsko sodišča za človekove pravice zoperstavilo napadom na nevšečne sodnike, ne da bi se zanje ugotavljala kakršna koli individualna odgovornost. Spomnil je tudi na sodbo poljskega ustavnega sodišča iz leta 2006. Takrat je na Poljskem prišlo do menjave oblasti, in ta je z zakonom »obglavila« svet za predvajanje. Ustavno sodišče je odločilo, da je to neposreden poseg v svobodo izražanja ter samostojnost, neodvisnost medijev.
Kdor je navdušen nad zadnjo odločitvijo ustavnih sodnikov, naj resno vzame zgornje Avbljeve besede in premisli početje Orbana in poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost – in naj še enkrat prebere odločbo sodnikov deležnih sarkazma Janše in Hojsa.