'Prenovljeno evidentiranje prinaša nove ovire in je neživljenjsko'

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so na vprašanja, kako to, da delodajalci zdaj nasprotujejo noveli zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, lani jeseni pa so ji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) prižgali zeleno luč, poudarili, da so že tedaj nekatere predloge sprejemali kot relativno sprejemljive, četudi bi utegnili gospodarstvu povzročiti dodatno delo in nezadovoljstvo, druge za nujne, saj odpravljajo neusklajenost zakonodaje, zoper tretje pa da so pozneje izražali nasprotovanje.

"Tako smo si denimo težko predstavljali, kakšno dodano vrednost naj bi predstavljata dodatna obveza hrambe evidence o izrabi delovnega časa in dokumentacije, na podlagi katere se v to evidenco vpisujejo podatki, na kraju opravljanja dela. Prav tako se nam je zdela nesprejemljiva predlagana ureditev, na podlagi katere bi moral delodajalec delavca enkrat mesečno pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. V dobi digitalizacije je to povsem nepotrebna dodatna administrativna obremenitev delodajalca," so navedli.

Delodajalska stran pa je po njihovih navedbah vseskozi opozarjala na nujnost enakopravne obravnave vseh zaposlenih - tako v javnem kot v zasebnem sektorju. "Že marca smo opozorili, da je uvedba izjeme pri evidentiranju delovnega časa za visokošolske učitelje in raziskovalce diskriminatorna do vseh ostalih zaposlenih, saj nekateri prav tako delajo na terenu in ob različnih urah, kar je bil argument za omenjeno izjemo," so spomnili.

Ta izjema je bila sicer iz končne različice novele umaknjena, a so si jo visokošolski učitelji izborili v jeseni sprejetem visokošolskem zakonu. Kot so opozorili v GZS, pa je takšnih izjem še več. Evidentiranje tako ne velja za funkcionarje in poslance, katerih delo prav tako ureja področna zakonodaja.

"Ta diskriminatornost je tudi tista, ki nas najbolj moti, poleg uvedbe dodatne administracije in dejstva, da je vlada obljubila pripravo podzakonskih aktov, ki bi urejali vse podrobnosti, kar pa do danes še ni naredila. Na to, da bi se morali socialni partnerji srečati na sestanku z namenom usklajevanja podzakonskih aktov, smo večkrat opozorili, a še do danes do takega srečanja ni prišlo," so opozorili v GZS.

V zbornici sicer večjih težav v ponedeljek glede na napoved, da bo Inšpektorat RS za delo prihodnje tri mesece predvsem v funkciji svetovalca podjetjem, ne pričakujejo, je v državnem zboru povedal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Sam si sicer želi, da bodo določbe, ki delodajalce najbolj motijo, v prihodnje še spreminjali.

OZS: Noveli smo nasprotovali od samega začetka

Noveli zakona o evidentiranju delovnega časa so nasprotovanje izrazili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). "Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale," je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar.

"Mnogi obrtniki in podjetniki se te dni obračajo na nas in z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da zakona ne bo mogoče izvajati v praksi.  Sprašujejo se, kako se bo evidentiranje izvajalo v praksi, na terenu. Vlada ima torej še čas, da prepreči slabo premišljen zakon in ga zamrzne še preden stopi v veljavo," opozarjajo v OZS.  Kot pravijo, so predlogu zakona nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na to, da zakona ne bo moč izvajati v praksi.

Obrtniki in podjetniki menijo, da je nepravično, da se državljane s tem zakonom deli na prvo- in drugorazredne, saj evidentiranje delovnega časa ne bi veljalo za vse zaposlene v RS. "Zakon, ki velja za običajne državljane, za politike, ministre in poslance namreč ne velja."

V OZS ob tem poudarjajo, da obsojajo vsakršne kršitve pravic delavcev, vendar pa ocenjujejo, da tudi novosti na področju evidentiranja delovnega časa kršitev ne bodo preprečile. "Če ni nadzora in zaupanja med delodajalcem in delavcem, potem se lahko kršitve še vedno dogajajo. Predvsem pa je treba vedeti, da večina delodajalcev vzorno skrbi za svoje zaposlene in že sedaj pravilno vodi evidence delovnega časa."

V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) apelirajo na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca ter ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, da predlagata odlog sprememb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter v nadaljevanju oblikujeta dodatno zakonsko rešitev, da se pristojnost urejanja in način vodenja evidenc delovnega časa v celoti opredeli v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

"S tovrstnim dopolnilom zakona boste dokazali, da razumete problematiko in delovanje gospodarstva, ki temelji na učinkovitosti, doslednem spoštovanju socialnega dialoga in kolektivnih pogodb dejavnosti ter delavskih pravic, brez nepotrebnih administrativnih bremen, ki bodo v praksi povzročale dodatne težave," so še zapisali v sporočilu za javnost.