Konrad Kuštrin, ki pomeni za zdravstvo to, kar Janša za demokracijo, spet napoveduje stavko in maha s 3500 podpisi za izstop iz enotnega plačnega sistema (tolaži me, da ni podpisala niti tretjina zdravnikov in zobozdravnikov). Brez empatije do ostalih, brez občutka za realnost, a vse skupaj je še toliko bolj nemoralno, ker so odgovorni za naše zdravje in življenje. Bodo kdaj stavkali še za bolnike? Mar nismo mi njihovo poslanstvo? Zaradi nedopustnih razmer pa nimamo pravočasnega dostopa do pregledov, niti do zdravljenja, umiramo pred njihovimi zaprtimi telefoni ter vrati. Res je študij dolg, delo naporno, pa vendar bi nam lahko vračali hvaležnost za velike vsote denarja, vložene vanje.
Veleposlanika ZDA Kajzerja, ki je kršil zakon o zunanjih zadevah z nepooblaščenim ravnanjem z depešo, ni slišati. Molči, drugi se oglašajo namesto njega. Eni ga hvalijo, ker je razkril ravnanje ministrstva, ki ni dalo enakih možnosti vsem predsedniškim kandidatom. Drugi se strinjajo z odpoklicem, še več, kazen je premila, češ, sami bi ob takih kršitvah takoj ob službo. Tretji ga primerjajo z žvižgačem, recimo z Galetom, samo obžalujejo, da se ni zaščitil. Pa ni »pravi žvižgač«, ni obveščal javnosti, je izdajalec, ki špeca Janši. In Pahor? Še za slovo se gre »uravnilovko«. Podpiše odpoklic, a kazen je zanj nesorazmerna.
Zadnje čase povsod zagledam Miha Mazzinija. Skoraj vsi mediji imajo pogovore s tem plodnim, priznanim pisateljem, računalničarjem, scenaristom, antropologom in še kaj, ter ob tem na veliko reklamirajo njegovo zadnjo knjigo Osebno. Tudi novinarka Ksenija Horvat v nedeljski oddaji Intervju na RTV Slovenija. M. M. je delil resnice in »resnice«, ki jih je odkril v svojem življenju (za katere pa že mnogi vedo brez posebnih raziskav in anket). Najbolj sem si zapomnila tri: o vlogi pisatelja v različnih državah, o slovenskem »skrižanem« značaju med machotom in žrtvijo, ter o tem, da je treba ločiti med dejstvi in mnenjem - domnevami. Menda so v Sloveniji nekdaj pisatelje, ko so predstavljali svoje knjige, snubili in »nagrajevali« z alkoholom, a gotovo ne gre posploševati. Vsi pač niso bili alkoholiki ali na tej poti. V ZDA pričakujejo, da je zabavljač, v Angliji razgledan, v Franciji moralna avtoriteta in zdi se mi, da se je M. Mazzini najbolj poistovetil z ameriško vlogo. Tako kot se je naš slavni filozof.
Prav tako se mi zdi, da tudi sam spada v značajsko kategorijo nesrečnik-macho. Kot otrok se je počutil nesrečnega, izkušnje pa so mu pokazale, da lahko z vlogo žrtve tudi manipulira. Lahko vpliva na čustva ljudi, na njihovo razumevanje in sočutje. Mimogrede se najdejo številne bralke, ki bi mu najraje pomagale še z drugačnim – ljubečim »materinstvom«. Zdi se, da ravno zato rad ponavlja o bridkem otroštvu (žrtev kot blagovna znamka in zagotovljeni zaslužek), kdo drug bi pa pripomnil, da verjetneje s svojim zgodnjim doživljanjem še ni dobro razčistil.
Otrok si z razumom razmer in dogajanja (še) ne more razložiti, zato vsakega od nas zgodnja leta čustveno zaznamujejo, na primer z občutki varnosti, sprejetosti, ljubezni, ali pa z njihovim pomanjkanjem. Pa vendar … Predstavljam si recimo sliko matere samohranilke, čistilke z nizkimi dohodki, ki se bori za preživetje. Sama si ničesar ne privošči, da lahko nudi otroku čim več. Za izkazovanje ljubezni nima niti časa niti ni tega vajena. Je slaba mati, ali je tudi sama žrtev svoje situacije? Z leti običajno dozorimo in spoznamo, da so nam starši – če niso ravno pokvarjeni ali bolni – dali vse, kar je bilo takrat v njihovi moči. Tako kot tudi mi dajemo svojim otrokom, pa so lahko kljub vsemu nad nami razočarani.
Zato dodajam še tretjo pomembno resnico: ko pišemo, ali kaj beremo, moramo ločiti med dejstvi in domnevami. Ker pa nam čustva vseeno lahko zameglijo presojo, Mazziniju predlagam, da naj (tudi) svoje knjige opremi z »opozorilom«: to je moje doživljanje, to niso dejstva. Zakaj? Ker se zlasti mrtvi ne morejo braniti.
Za zaključek: če sem koga spravila v slabo voljo, užalila, ali celo razjezila, se opravičujem in naj potolažim. Tudi to, kar ste pravkar prebrali, je samo moje mnenje.
Polona Jamnik, Bled