Ena od priložnosti, ki jo prinaša energetski prehod, je souporaba zemljišča za kmetijstvo in energijo. Takšen projekt je Ceresol iz evropskega programa Obzorja, je povedal profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Andrej Gubina.
Če postavimo fotovoltaiko pravilno, dobimo 186-odstotni izkoristek, od tega pomeni pridelava krompirja 103 odstotke, preostanek pa doda sončna elektrarna, je nadaljeval Gubina in pojasnil: »Pridelava krompirja je večja, ker v zemlji ostane več vlage, poleg tega pa pridobimo tudi električno energijo.«
Sončne elektrarne na kmetijskih površinah v Sloveniji niso novost. Prvo je postavilo pred 12 leti podjetje Ekod v Vrenski Gorci v Bučah, smo spomnili v članku Agrovoltaika prvič: 12 let pozneje.
Prvi projekt ni dobil veliko posnemovalcev. Nič čudnega, pri gradnji fotovoltaik v Sloveniji močno zaostajamo za večino evropskih držav, kar velja tudi za sončne elektrarne v kmetijstvu. Sosedje pa nanje močno stavijo.
V Italiji so v svoj načrt za okrevanje in odpornost med drugim vključili za dva gigavata sončnih elektrarn v kmetijstvu. Letno pa bodo tako proizvedli okoli 2,5 teravatne ure električne energije. Agrofotovoltaike ne uničujejo kmetijskih zemljišč, ampak pomagajo k trajnostnemu in bolj konkurenčnemu delovanju kmetij, so prepričani v Italiji. Poleg tega bodo variabilne stroške v kmetijstvu znižali za petino, smo poročali v članku Pokoronsko okrevanje po italijansko: za agrofotovoltaike 1,1 milijarde evrov.
Avstrijci pa kombinirajo proizvodnjo elektrike iz sonca in živinorejo kar v prestolnici, in sicer z 11,5-megavatno napravo v dunajskem okrožju Donaustadt, kjer se pod paneli pasejo ovce.
