Ukrepi za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki veljajo od 1. septembra, že učinkujejo, ocenjuje. “Z regulacijo cen, izplačilom energetskih dodatkov in drugimi ukrepi smo poskrbeli, da energetika kot taka ni dodaten generator revščine med ljudmi,” pravi. Podobno izpostavlja pri malem gospodarstvu, pri obrtnikih in samostojnih podjetnikih: “Odkar imamo regulacijo cen, ki nam jo zavida marsikdo v Evropi, cene energentov niso več ovira za to, da ne bi mogli opravljati svoje dejavnosti, torej ni več negotovosti.”
Učinek vseh ukrepov skupaj je v letošnjem letu mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov, v prihodnjem letu pričakujejo, da bo njihov obseg desetkrat večji. “Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji,” je napovedal v ponedeljkovem pogovoru. Dodatne ukrepe za gospodarstvo bodo sicer predvidoma sprejemali v naslednjih dveh tednih, povezani pa bodo tako z blaženjem visokih cen kot shemo za čakanje na delo.
Sprva je vlada predvidela, da bo za stabilizacijo razmer v 16 mesecih potrebnih okoli pet milijard evrov. “Zaenkrat kaže, da bomo porabili manj, kar je dobra novica in s tega vidika upam napovedati, da bomo vse zastavljene ukrepe tudi izpeljali, medtem ko bo pritisk na javne finance nižji od pričakovanega,” je optimističen Golob.
Dodal je še, da so razmere zaradi skupnih energetskih politik, ki so jih oblikovali na ravni EU, predvidljive tudi z vidika finančnega bremena, ki ga bo morala prevzeti Slovenija oziroma vsaka država nase. “Sredstva imamo zagotovljena,” je zatrdil.
Kar se tiče vzdržnosti javnih financ, sicer pravi, da “tudi v drugih evropskih državah odstopanje od fiskalnih pravil narekujeta negotovost in zahtevnost razmer, od energetske krize do inflacijskih pritiskov. Ukrepi za pomoč gospodarstvu so enkratni in njihov namen je ohranitev gospodarske aktivnosti. V bistvu gre za neke vrste investicijo v gospodarstvo z namenom ohranitve prihodkovne strani proračuna tudi v prihodnjih letih.”
Ob ohlajanju gospodarstva in možnosti recesije, ki skrbi cel svet, pa Golob pojasnjuje, da zaenkrat vse napovedi kažejo, da bo kljub zmanjšanju gospodarska rast ostala pozitivna. “Prepričan sem, da bo po koncu zime tudi ob vladni pomoči slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in bo po krizi bistveno hitreje okrevalo, kot je bilo mogoče to v preteklosti,” je dejal.
Pomemben element politike za prihajajočo zimo sicer ostaja varčevanje z energijo, pri čemer Golob pravi, da je privarčevati okoli 15 odstotkov energije v primerjavi s preteklimi leti cilj, ki je dosegljiv.
Vzporedno z ukrepi za kratkoročno omilitev cenovnih razmer pa so v proračuna za prihodnji dve leti že vključili tudi večletne ukrepe prestrukturiranja energetike. Iščejo zlasti odgovor na vprašanje, kako pospešiti naložbe v obnovljive vire energije.
“Če bomo uspešni pri izvedbi zelenega preboja, v enem mahu izpolnimo tri cilje: imamo okoljsko sprejemljive vire energije, imamo vire, ki niso odvisni od globalnih nihanj, in ves denar, ki ga porabimo za energijo in investicije, ostane v Sloveniji, se pravi smo tudi finančno samooskrbni,” je naštel. Zato je prepričan, da je zeleni preboj “najboljši odgovor ravno na aktualno energetsko krizo”.
Konkretno za Slovenijo to po njegovih besedah pomeni, da bomo pospešili vlaganja v sončno energijo, vlaganja v razvoj zlasti distribucijskih električnih omrežij in vlaganja v hranilnike energije. Cilj je, da do leta 2033 v Sloveniji pri proizvodnji električne energije v celoti opustimo uporabo premoga, fosilnih energentov bi bilo le še pet do sedem odstotkov, in še to le zemeljski plin. Vse ostalo bi temeljilo na jedrski energiji oziroma v večini na obnovljivih virih energije, napoveduje.
Glede jedrske energije meni, da je potreben referendum o gradnji drugega bloka NEK. Za verodostojno odločanje na njem pa ljudje potrebujejo podatke o tem, kako dolgo bi ga gradili, kakšen bi bil strošek naložbe in kakšna bo nato cena električne energije iz te investicije. Najprej je treba imeti na mizi vse ekonomske, predvsem pa tudi tehnološke podrobnosti investicije, kjer mora stroka v čim krajšem času predlagati serijsko rešitev jedrske tehnologije zahodnega izvora.
Posledice draginje želijo tistim z najnižjimi plačami omiliti tudi skozi dvig minimalne plače. Vlada se je odločila za dvofazno postopanje, pri čemer bi najprej naredili poračun porasta življenjskih stroškov v zadnjih petih letih, v drugi fazi pa bi sledila redna uskladitev v skladu z zakonom o minimalni plači.
O vladnem predlogu, ki je razburil delodajalce, bodo socialni partnerji prvič razpravljali ta petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Pogledi delodajalcev so po Golobovem mnenju “verjetno pričakovani, niso pa nujno povsem logični glede na polno zaposlenost in pomanjkanje delovne sile“. Popolne uskladitve med delodajalci in delojemalci tudi glede na pretekla leta ne pričakuje, vztraja pa, da je vladni predlog logičen.
Po predlogih vlade bi se neto prejemki s prihodnjim letom ljudem, ki so na minimalni plači, dvignili “bistveno več, kot je rast inflacije”. Ob tem je omenil še spremembe dohodninske zakonodaje, ki je razbremenila tiste z najnižjimi dohodki, energetski dodatek, pa dvig otroških dodatkov, ki pomaga družinam.
“Polovico bremena bomo torej prevzeli na proračun, drugo polovico bodo morali prevzeti delodajalci. Takrat se bo pokazalo, koliko je skrb za delavce dejansko resnična, koliko pa le navidezna,” je bil jasen premier.
Obenem verjame, da bodo z dvigi minimalne plače tudi povečali razliko med tistimi, ki so delovno aktivni, in tistimi, ki niso.
Vlada se letos primarno posveča tudi zdravstvu, kjer priznava, da je težav še več, kot so si predstavljali. Ob tem ima njegovo veliko zaupanje minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. “Je izjemen poznavalec področja zdravstva in s tega vidika si v resnici ne predstavljam, kako bi se sploh lotili reševanja tega področja, če ga ne bi bilo. V celoti ima mojo podporo, ne samo moje, ampak tudi stranke in vlade,” je navedel.
Glede epidemije covida-19 je ponovil, da ga veseli, da jim je uspelo pomiriti ozračje v družbi. “Covid-19 se je zlorabljal za ustvarjanje neke psihoze v celotni slovenski družbi, danes tega ni več, ne glede na to, da je bolezen še vedno med nami. Obvladovanje epidemije je v celoti prevzela stroka, ne več politika. Ni več politične zlorabe bolezni, s ciljem uvajanja represije,” je zatrdil.
Na pomisleke, da vlada vendarle naredi premalo za omejevanje širjenja koronavirusa, pa je dejal, da te skrbi razume, zato so podprli predloge stroke pri skrbi za najranljivejše. “Vedno bodo obstajali različni pogledi. Naloga politike je, da med ukrepi spodbuja tiste, ki so res nujno potrebni, tam, kjer so ti ukrepi manj učinkoviti, pa da ne spodbuja po nepotrebnem negotovosti, strahu in celo nestrpnosti med ljudmi. Zato sem prepričan, da ukrepi, ki jih danes izvajamo kot politika, ne samo zadoščajo, ampak da so za splošno počutje v družbi zares koristni.”
Ko gre za reševanje drugih, sistemskih težav zdravstva, pa je dejal, da so prvi rezultati ukrepov te vlade že vidni. Ob tem je izpostavil pregled čakalnih vrst, ki je pokazal na več kot 23.000 nepotrebnih vnosov v čakalne sezname, ki so nastali zaradi informacijskih napak. “Ljudje v resnici čakajo po nepotrebnem, ker če je čakalna vrsta namišljena, to tistemu, ki čaka, nič ne pomaga, dokler se vrsta pred njim ne sčisti. In s tem čiščenjem podatkov, ki se sliši banalno, se je zgodilo ravno to, da bodo nekateri ljudje za določene storitve obravnavani hitreje.”
Dodatnih učinkov pa si do marca prihodnje leto obeta z interventnimi ukrepi za krajšanje dejanskih čakalnih vrst. “Dodatna sredstva bomo namenili zlasti za stimulacijo zdravnikov, da bi naredili več. Obstajajo 300-odstotne razlike med institucijami glede števila opravljenih enakih posegov,” je dejal in izrazil prepričanje, da se bodo z dodatnimi sredstvi za namen skrajševanja čakalnih dob tudi te anomalije “prvič v zgodovini začele odpravljati”.
Verjame, da bo naletel marsikje tudi na odpor, saj gre za velike spremembe. “So pa nepovratne. Ko bo sistem deloval, nikoli več ne bomo v položaju, kakršen je danes,” je dejal.
Nagrajevanje po produktivnosti je nekaj, kar je bil cilj uvesti v enotni plačni sistem javnega sektorja številnih vlad, a mnoge dlje od želja niso prišle. Golob je spomnil, da se je vlada zavezala, da bodo v prihodnjem letu izpeljali mini reformo plačnega sistema. Ta pa je možna le ob vpeljavi nekaterih kriterijev spremljanja produktivnosti ali učinkovitosti, meni.
“Učinkovitost se lahko meri kvantitativno, na primer pri zdravnikih po opravljenih posegih, ali pa po kvalitativnih kriterijih, kar bo verjetno lažje v šolstvu. Vseh odgovorov še nimamo, ne bomo pa obupali. Iskali jih bomo počasi, premišljeno, predvsem v smeri, kako tudi v javnem sektorju odpreti prostor za nagrajevanje tistih, ki bodo želeli delati več in bolj kvalitetno. Ta cilj imamo pred sabo,” je navedel.
Se pa zaveda, da bodo za takšne spremembe potrebna dodatna finančna sredstva. Zato je njihova vpeljava odvisna tudi od tega, “kako bomo uspeli to zimo prebroditi tako z javnimi financami kot tudi z gospodarstvom“.
Med vladnimi cilji so še druge reforme, od davčne, kjer želijo najti rešitve za bolj pravično obdavčenje premoženja, do šolske in tudi pokojninske. A bodo s tem počakali do prihodnjega leta. “Trenutno smo osredotočeni na reševanje aktualnega položaja, da bomo sploh imeli priložnost izvajati reforme v prihodnosti. Letos imamo volilno leto in zato pregreto politično ozračje na eni strani, na drugi strani imamo krizne razmere, ki jih moramo dokončno obvladati,” je pojasnil.
Glede vstopa Hrvaške v schengen je ponovil, da je ta v interesu Slovenije. Hkrati to ne pomeni, da bi Slovenija zaradi kateregakoli razloga odstopala od rezultatov arbitražne razsodbe in od naše zakonodaje, v kateri je meja tako na morju kot na kopnem določena. Želel bi si, “da predvsem pri zunanji politiki, ko gre za vitalne nacionalne interese, razprave dejansko ne potekajo preko medijev, ampak v državnem zboru, kjer jim je mesto”. “Žal marsikdo v Sloveniji očitno ne premore dovolj nacionalnega čuta, da bi razumel, da so nacionalni interesi nad njihovimi osebnimi,” je še dodal.
Do pomladi pa lahko v Sloveniji pričakujemo tudi nekaj bilateralnih obiskov evropskih voditeljev, med katerimi so španski premier Pedro Sanchez, finska premierka Sanna Marin in madžarski premier Viktor Orban, ki prihaja na odprtje daljnovoda Cirkovce-Pince.
Poleg tega bo Golob 13. decembra v Strasbourgu kot gost v razpravi To je Evropa nagovoril poslance Evropskega parlamenta.
Glede obvladovanja nezakonitih migracij in napovedane nove migracijske politike pa je Golob dejal le, da bo imela v kratkem priložnost o tem več povedati ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. To prihodnji teden namreč čaka interpelacija, še pred njo bo morala svoje delo že danes pred poslanci zagovarjati zunanja ministrica Tanja Fajon.
Obe uživata podporo premierja, ki pravi, da nobena od interpelacij “nima zveze z realnimi problemi, ampak sta izključno politično orodje, s katerimi opozicija dviguje pozornost javnosti”. “In jaz jih pač temu primerno na isti način tudi obravnavam, se pravi ne kot nek resen poskus spremembe politik vlade, ampak kot način pridobivanja medijskega časa.” Zato je prepričan, da je rezultat obeh glasovanj vnaprej jasen.
Največja opozicijska stranka SDS je poleg interpelacij posegla tudi po referendumih o treh vladnih zakonih, in sicer novelah zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTVS. Golob pravi, da noben od teh treh referendumov “ni nek klasičen referendum, kjer bi imela opozicija zares neko svojo alternativo, o kateri bi si želela povprašati po mnenju ljudstva, pač pa so vsi trije referendumi umetno sproženi z enim samim namenom: da se znotraj letošnjega super volilnega leta ustvarja videz izrednih razmer tudi pri delovanju vlade, ki pa ima v resnici popolnoma legitimen mandat z aprilskih volitev”.
Golobova pričakovanja so zato, kot pravi, zelo jasna: “Da ljudje 27. novembra ponovno povedo sedanji opoziciji, da so bile volitve 24. aprila izraz ljudske volje. In mogoče bo potem opozicija ugotovila, da je zdaj čas, da se začnejo malo bolj državotvorno obnašati tudi oni in da pač počakajo na svojo priložnost čez štiri leta. Ker predčasnih volitev ne bo, koalicija je trdna,” je zatrdil.
Besedilo: Aljoša Rehar in Mojca Zorko
