Sedem držav je Franciji poslalo skupno protestno pismo zaradi komentarjev francoskega predsednika Emmanuel Macrona, v katerih trdi, da bi moral Zahod Rusiji zagotoviti varnostna jamstva in da je širitev Nata na vzhod prestrašila Rusijo. Francoski predsednik se zavzema za strožje sankcije proti Moskvi od začetka vojne in je v rednih stikih z ukrajinskim predsednikom, vendar pa je hkrati tudi eden redkih zahodnih voditeljev, ki je ohranil stik z ruskim predsednikom.
Ideja francoskega predsednika Emmanuela Macrona o tem, da bi moral Zahod razmisliti, kako obravnavati potrebo Moskve po varnostnih jamstvih za končanje vojne v Ukrajini, je povzročila ostre kritike Kijeva in več zagovornikov v EU. Pripombe v intervjuju za francoski televizijski kanal TF1 v začetku decembra so prišle v javnost po pogovorih Macrona z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Washingtonu, v katerih sta oba voditelja razpravljala o ruski agresiji v Ukrajini in o tem, kako lahko še naprej podpirata Ukrajino.
Baltske države in drugi evropski narodi, razburjeni zaradi komentarjev francoskega predsednika Macrona glede varnostnih jamstev za Rusijo, so v ponedeljek uradno izrazili svoje nestrinjanje in Franciji pojasnili svoje stališče, so povedali diplomati. Višegrad 24 pa danes na Twitterju poroča, da je sedem držav Franciji poslalo skupno protestno pismo zaradi Macronovih komentarjev, v katerih je trdil, da bi moral Zahod Rusiji zagotoviti varnostna jamstva in da je širitev Nata na vzhod prestrašila Rusijo. Po njihovih navedbah naj bi pismo podpisali Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Češka, Slovaška in Finska.
7 countries have sent a joint protest letter to France over Macron’s comments claiming Russia should be given security guarantees by the West & that eastern NATO expansion has scared Russia.
The letter was signed by:
Poland
Lithuania
Latvia
Estonia
Czechia
Slovakia
Finland pic.twitter.com/2ySqcJUzv2— Visegrád 24 (@visegrad24) December 14, 2022
Macron je sicer v začetku decembra zavrnil kritike Marine Le Pen in nekaterih drugih, da dobava orožja Ukrajini slabi sposobnost Francije, da se brani pred napadi. Macron je Le Penovo obtožil, da vodi “kapitulacijski diskurz” in da je prijateljica ruske državne oblasti. Francoski državljani bi morali vedeti, da je bil denar porabljen “za obrambo naših vrednot in naše svobode”, je še dodal po poročanju STA. V nedeljo sta se Macron in Volodomir Zelenski po telefonu pogovarjala za pripravo pariške konference, ki bo zbrala predstavnike več deset držav in se osredotočila na prednostne potrebe vključno z dostopom do elektrike, ogrevanja in vode. Francoski predsednik se zavzema za strožje sankcije proti Moskvi od začetka vojne in je v rednih stikih z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, so zapisali. Toda Macrona so v zadnjih mesecih kritizirale tudi Ukrajina in nekatere druge evropske države, ki menijo, da ni ohranil zadostne distance do Kremlja. Macron je eden redkih zahodnih voditeljev, ki je ohranil stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v okviru dolgoročne geopolitične strategije, poročajo tuji mediji.
Uradnik francoskega predsedstva je v petek v pogovoru z novinarji dejal, da v Macronovih komentarjih ni nič novega in dodal, da so v skladu s tem, kar je rekla Ukrajina, to je, da bodo ob koncu vojne pogajanja. V Kijevu so bili nad Macronovimi izjavami ogorčeni že junija: “Pozivi k izogibanju ponižanju Rusije lahko ponižajo samo Francijo in vsako drugo državo, ki bi pozivala k temu. Ker Rusija se sama ponižuje,” je po poročanju STA takrat sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Sara Kovač