Brecelj je v pogovoru dejal, da državljane najbolj bolijo čakalne dobe na zdravstvene storitve, pri čemer izpolnjujejo vse svoje dolžnosti, s tem ko prispevajo v zdravstveno blagajno, a imajo od tega bolj malo, saj ne pridejo pravočasno do zdravstvene obravnave. »Jasno je, da si bodo pregled, poseg in druge storitve, ki jih potrebujejo, omislili samoplačniško. Ljudje so okradeni, dobesedno okradeni, a oropale jih niso zasebne zavarovalnice, ampak zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki jim ne nudi tistega, za kar plačujejo zdravstveno zavarovanje,« je povedal v intervjuju.
Oglasil se nam je ZZZS in njegove besede odločno zavrnil s pojasnilom, da je »Brecljeva izjava nepravična in neutemeljena glede na vlogo, ki jo ima ZZZS v zdravstvenem sistemu. Slaba dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev je predvsem posledica preteklih napačnih odločitev države in odlašanja sprejemanja ustreznih odločitev s strani države.«
To pa zato, so pojasnili, ker država ni vzpostavila ustreznih kadrovskih, finančnih, organizacijskih, informacijskih in drugih pogojev, »da bi lahko zdravstveni sistem in sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja učinkoviteje in uspešneje delovala«.
Tudi oni vidijo težave
Kot problem zavod prepoznava predvsem pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, kar je po njihovem mnenju posledica neustreznega načrtovanja kadrov v zdravstvu od medicinske fakultete dalje, »ter nerealen sporazum med vlado in sindikatom Fides o odklanjanju zavarovanih oseb s strani družinskih zdravnikov, na kar je nazadnje opozorilo tudi Računsko sodišče v svoji reviziji oktobra lani, ko sta bila revidiranca ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije«.
Dodali si, da ZZZS aktivno predlaga pristojnim ministrstvom, vladi in državnemu zboru celo številne sistemske ukrepe za izboljšanje. Letos maja je denimo skupščina ZZZS na pristojna ministrstva in druge državne organe naslovila predloge, kot so »bolj stimulativna politika plač v zdravstvu v smislu povečanja variabilnega dela plače za nagrajevanje večje storilnosti in kakovosti dela delavcev v zdravstvu; spremembe na področju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov v smeri opolnomočenja managementa; doslednejše ločevanje javnega od zasebnega zdravstva v smislu bolj učinkovite izrabe javnih zdravstvenih zmogljivosti; obveznost izvajanja stroškovnih analiz v zdravstvu, da bo lahko ZZZS realneje določil cene zdravstvenih storitev in tako dalje«.
Kriva je država
Na koncu svojega odziva so še enkrat poudarili, da odgovornosti za neustrezno dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev ni mogoče naprtiti ZZZS. »Osnovni problem, ki se kaže v delovanju sistema in vzpostavitvi tolikšnih kapacitet, ki bi omogočale, da je vsaki zavarovani osebi zagotovljen kakovosten dostop do zdravstvenih storitev, je v ureditvi sistema, ki je stvar države, torej pristojnih ministrstev, vlade in državnega zbora,« so sporočili in podčrtali, da ZZZS skrbi in izvaja samo obvezno zdravstveno zavarovanje kot javno službo, zato ne more biti odgovoren za delovanje celotnega zdravstvenega sistema in tudi ne za sistem mreže javne zdravstvene službe, ki je izvorno v upravljanju države. »ZZZS oziroma sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko torej zagotavlja zavarovanim osebam ustrezno dostopnost do zdravstvenih storitev le, če zdravstvena politika lahko zagotovi učinkovito delovanje mreže javne zdravstvene službe,« so zaključili.
Zakaj ne stavkajo zaradi drugih problemov?
Zdravstvo dodatno pretresa napoved stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Prejšnji teden jo je najavil Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Sporočili so, da jim je dovolj, ker za svoje delo niso pošteno nagrajeni – zahtevajo višje plače. A prekipelo je tudi Slovencem ... »Dovolj nam je, da vas zanimajo le vaše plače in da niste niti enkrat stavkali zaradi javnih zavodov, bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, ki so urejene vsaka po svoje ter jih zato ni mogoče povezati v enotno mrežo in urediti. Niste stavkali, ko so zavarovalnice postale glavni razkrojevalec javnega zdravstva, takrat, ko so bili vaši kolegi, medicinske sestre, strežnice, kuharice in čistilke podcenjeni, podplačani in preizčrpani, tudi ko je v sistemu denar odtekal za projekte, ki so se normalno razmišljajočemu človeku zdeli banalni, ne. Niti zaradi slabo vzdrževane in iztrošene infrastrukture iz časa socializma,« so očitki, ki jih je v Fides uperila nekdanja direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak v svojem daljšem zapisu na Facebooku.
Zahteva, ki je ne priznava
V svoji spletni objavi je povedala, da je pacientom dovolj, da Fides ne stori nič za ureditev razmer v zdravstvu, da je »zdravniška zbornica močnejša od ministrstva za zdravje, da so zavarovalnice močnejše od ministrstva za zdravje. Fides tudi sprašujem, ali se bodo zavzeli za več mest na študijskem programu medicine in da bi na študij te smeri prišlo več takih, ki niso iz zdravniških družin in brez povezav. Kaj pa vaše zavzemanje za več specializacij mladih zdravnikov, ki, če niso iz pravih klanov, do specializacije sploh ne pridejo?«
Za konec je navedla, da bodo vsi hvaležni, »če boste enkrat malce bolj 'Hipokratovi'. Poglejte okoli sebe, v družbi smo utrujeni od covid sprenevedanja, ki je zdravstvo pripeljalo v situacijo, v kateri se obnaša, kot da ga mi ne plačujemo! Namesto da bi Fides ob zamenjavi umrlega ostro opozoril na težave v zdravstvu, zahteva višje plače. Sramotno, nedostojno, neetično.«
