Kako uvesti krajši delovni čas? 'Preskakovanje korakov vodi v neuspeh'

Slovenska zakonodaja trenutno ne dovoljuje manj kot 36-urnega delovnega tedna, nova vlada pa je v koalicijsko pogodbo zapisala možnost prostovoljnega prehoda na 30-urni delovnik. "Gre za prostovoljno odločitev, h kateri bomo delodajalce vzpodbujali," je napovedal minister za delo Luka Mesec. Vlada naj bi pripravila zakonsko podlago za takšen delovnik, Mesec pa prve spremembe napoveduje že za letos. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 40-urnega delovnega tedna torej nastopil trenutek za spremembe, za večjo humanizacijo dela?

Pogovarjali smo se z Jasmino Alić, ambasadorko uvajanja krajšega delovnega časa, ki je v praksi uvedla krajši delovni čas v mednarodni korporaciji v petih različnih državah. "Od trajne implementacije je minilo natanko šest mesecev, pred tem smo imeli tri mesece poskusne faze in učinki so fantastični! V devetih mesecih se je produktivnost dvignila za več deset odstotkov že v prvem kvartalu, povečal se je ugled delodajalca, povečalo se je število prijav za prosta delovna mesta. Zaposleni so bolj zadovoljni, manj je internih konfliktov, povečala se je zavzetost, zmanjšal se je absentizem in – kar je najbolj pomembno – zaposleni ne razmišljajo o tem, da bi v naslednjih dveh letih menjali delodajalca," našteva.

Slovenci smo po njenih besedah prišli v fazo, ko nas je delo povsem zasužnjilo, po drugi strani pa nihče noče delati nižjih poklicev, ker je to fizično utrudljivo in slabo plačano. "V tujini so že ugotovili, da če želiš na dolgi rok imeti delavca, ki je produktiven, inovativen in se nenehno uči ter imaš korist od njega na dolgi rok, ga lahko imaš le pod pogojem, da je spočit. Zato je v tujini skrajšan delovni čas postal kar pogosta poslovna praksa, saj v letu 2022 beležimo 109 podjetij s štiridnevnim delavnikom."

Zakonske podlage v Sloveniji še ni

Da tudi v Sloveniji obstaja velik interes po krajšem delovnem času, je pokazala raziskava, ki so jo med 118 slovenskimi zaposlenimi naredili aprila letos. "Rezultati so pokazali, da si 97 odstotkov vprašanih želi krajši delovni čas, najbolj pogosto v obliki štiridnevnega ali šesturnega delovnika. Odstotek, ki je rahlo zaskrbljujoč, pokaže, da kar 56 odstotkov vprašanih dnevno dela več kot osem ur. Na vprašanje, kako pogosto se v njihovi organizaciji opravljajo nadure, jih je 33 odstotkov odgovorilo z 'običajno', 31 odstotkov s 'pogosto', 12 odstotkov z 'zelo pogosto' in samo 20 odstotkov z 'redko'. Na vprašanje, ali bi bilo v njihovi organizaciji možno uvesti krajši delovni čas, jih je 48 odstotkov odgovorilo, da je mogoče, 25 odstotkov je trdilo, da zagotovo, samo 16 odstotkov jih je reklo ne, 11 odstotkov pa je odgovorilo nekaj drugega. Interes zaposlenih v Republiki Sloveniji po krajšem delovnem času je torej zelo visok," pojasni Alićeva. Ob tem pa poudari, da ko govori o krajšem delovniku, to pomeni krajši delovni čas v obliki štirih dni in brez poseganja v pravice delavcev.

Omenjeno raziskavo si podrobneje lahko preberete v dokumentu, pripetem na dnu članka!

Zakonske podlage za krajši delovni čas brez poseganja v pravice delavcev v Republiki Sloveniji ni, opozori. "Z aprilom 2013 je stopil v veljavo Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki dovoljuje sklepanje delovnih razmerij za manj kot 40 ur. Pogodba, ki je sklenjena za manj kot 40 ur, posega v pravice delavcev v obliki sorazmernega dela plače, višine regresa, pokojninske dobe in odpravnine. V praksi se dogaja, da podjetja prerazporejajo delovni čas, hkrati pa posegajo v pravice in ugodnosti delavcev. V tujini zakonskih težav pri skrajšanem času nimajo. Belgija, Nemčija, Švica, Škotska, Španija in Japonska so le nekatere med njimi, ki zakonsko podpirajo štiridnevni delovnik brez zniževanja plač delavcem in poseganja v pokojninsko dobo."

Podjetje Donar kot primer dobre prakse

V slovenskem podjetju Donar so leta 2018 z dogovorom med vsemi zaposlenimi prešli na šesturni delovnik ob pogoju, da mora biti delo opravljeno. Obseg dela je ostal nespremenjen oz. je odvisen od naročil njihovih partnerjev in kupcev. Plačilo za opravljeno delo, vsi prispevki in delovna doba pa so ostali enaki kot pri osemurnem delovniku. 

"Kot Zeleni ambasador Slovenije na trajnostno poslovanje gledamo celostno in smo želeli obdržati vse sodelavce v kolektivu. Prav tako smo ob pregledu efektivnih delovnih ur našli kar nekaj časa, ki se ne porablja za delovni proces in ga lahko z boljšo komunikacijo in boljšim načrtovanjem procesov tudi skrajšamo. V povprečju skrajševanje delovnega časa pomeni tudi manjšo iztrošenost. Pri 40 letih delovne dobe ob šesturnem delovniku to dejansko pomeni 30 let pri osemurnem delovniku, kar zagotavlja boljše dolgoročne rezultate, torej manj bolniških, boljša psihofizična kondicija, več časa za družino, hobije in počitek," so za 24ur.com pojasnili razloge za uvedbo skrajšanega delovnega časa.

Letos so zaradi upokojitev in povečanega obsega dela sicer ponovno prešli na osemurni delovnik, a kot pravijo, samo do ureditve razmer na področju dobavljivosti materiala in novih zaposlitev. Poleg tega so se v zadnjih dveh letih tudi veliko naučili o delu od doma in hibridnem delu, zato v prihodnje načrtujejo bolj fleksibilen delovni čas, pa tudi urnik dela. "Kot podjetje in delodajalec verjamemo v družbeno odgovornost vseh, tako vodstva kot zaposlenih. Vedno je bolje biti obkrožen z zadovoljnimi sodelavci, ker le tako lahko podjetje na dolgi rok napreduje. Prav tako pa so vedno možnosti za izboljšave: tehnologija, digitalizacija, optimiziranje procesov in dobro načrtovanje. Tu imamo še veliko rezerv," o tem, kako so zadovoljni z rezultati, pravijo v podjetju. Pa njihovi zaposleni? "Menim, da vsi cenimo več prostega časa, ki ga lahko namenimo družini, hobijem ali počitku. Na tak način tudi lažje obdržimo sodelavce in pridobimo nove kadre, predvsem na področjih, kjer je njihovo pomanjkanje."

Kako v implementacijo takšnega modela? 'Preskakovanje korakov vodi v neuspeh'

Tuja podjetja, ki so prešla na skrajšan delovni čas, prihajajo iz različnih industrijskih panog – od IT, marketinških, proizvodnih in storitvenih, do tehnoloških in prehrambnih. Bolj znana podjetja, ki so trajno implementirala štiridnevni delovnik, so Panasonic, Toshiba, Microsoft in Atom banka. In kako jim je uspelo? Implementacija krajšega delovnega časa se ne more zgoditi kar čez noč, poudarja Alićeva, pač pa gre za proces, pri katerem so potrebni določeni koraki. "Podjetje mora narediti analizo poslovanja, prepoznati ozka grla, identificirati oddelke, kjer je implementacija možna, predvideti potencialne težave in poiskati ustrezne rešitve, ugotoviti, katera so delovna mesta, ki nimajo ustrezne zamenjave in na katerih delovnih mestih bo treba dodatno zaposlovati. Vsako podjetje je živ organizem, zato ni univerzalnega pravila, ki velja za vse. Podjetja, ki delovnih procesov niso prilagodila, so z omenjenim modelom dosegla negativne učinke, ki so delavcem povzročile še večji stres na delovnem mestu. Delavec z večjim obsegom dela brez prilagoditve delovnih procesov še težje opravi svoje delo v krajšem času."

Pomembno je, opozarja naša sogovornica, da podjetje najprej ugotovi, ali je klima v podjetju zdrava, torej če vodstvo uživa zaupanje zaposlenih in obratno, če je v dobri finančni in organizacijski kondiciji. "Tako podjetje gre lahko korak naprej in preveri interes zaposlenih po skrajšanem delovnem času. Če ta obstaja, predlagam vzpostavitev testne faze, v kateri se izvede analiza delovnih procesov, možnost digitalizacije procesov in optimizacije. Na podlagi analize bodo organizacije ugotovile, kje so njihove šibkosti. Zanje morajo poiskati najbolj optimalno rešitev, ki bi jim procesno ustrezala, hkrati pa optimizirala in skrajšala poslovne procese. Ker gre za projekt, ki vključuje vse zaposlene, je naslednji korak priprava modela komunikacije. Zaposleni so tisti, ki bodo najbolj operativno sodelovali v tem procesu, predlagali bodo spremembe, opozarjali na težave in iskali rešitve. Jasno mora biti sporočilo, da je projekt nagrada, saj so prestrašeni. Bojijo se izgube zaposlitve, zniževanja plač, sprašujejo se o smotrnosti uvajanja sprememb. Hkrati z nagrado mora biti jasno sporočilo, da so zaposleni odgovorni za pravočasnost, storilnost in izvedbo svojih delovnih zadolžitev. Jasno morajo razumeti, da bodo imeli manj časa, da naredijo isto delo. Da pa krajši delovni čas ne posega v njihove pravice."

Testna faza naj bi potekala tri mesece. "Gre za psihološki vidik – če želimo, da nam stvar preide v navado, jo moramo prakticirati 90 dni. V tem času bomo ugotovili, kaj vse je narobe, kako bomo to popravili in na kakšen način bomo navzven komunicirali, hkrati bomo pa dali delavcu možnost, da se psihološko prilagodi. Po treh mesecih namreč pride do sprememb v organizacijski kulturi, pa tudi v vedenju zaposlenih. Če so prej ob ponedeljkih težko prišli v službo, radi popili kakšno kavico več in niso bili pristaši jutranjih sestankov, bodo po implementaciji skrajšanega delovnega časa prišli na delo bolj spočiti, ciljno naravnani in osredotočeni na delo. Posledično bo manj mobinga, sporov v timu, povečala se bo tolerantnost in tudi želja, da se med tednom podaljša kakšna ura več, samo da sledi dela prosti dan."

Sledi še zadnja faza, v kateri je potrebno izmeriti stopnjo zadovoljstva zaposlenih, produktivnost in finančne rezultate. "Po končani testni fazi bomo imeli primerljive podatke pred in potem, ki nam bodo olajšali končno odločitev o morebitni trajni implementaciji. Nekatera podjetja so bila zrela za ta korak že včeraj, nekatera bodo jutri, nekatera pa ne bodo nikoli. To so predvsem podjetja, ki imajo 24-urne proizvodne obrate. Verjamem, da za tovrstna podjetja takšen projekt ni izvedljiv, so pa možne določene prilagoditve. Večina izmen v proizvodnji poteka po 12 ur, dva dni zapored, dva prosta dneva ... Mogoče se delavcem ponudi alternativna rešitev, ampak potem je treba povečati število izmen."

Glede na pomanjkanje kadra v določenih panogah je sicer jasno, da zamisel ni pisana na kožo vsem poklicem. Za službe, kjer delavci ne morejo biti prosti, Alićeva predlaga rotirana dežurstva. "Mi smo v testni fazi postavili iz vsakega oddelka po eno osebo dežurno, a so na koncu zaposleni izrazili željo, da so v primeru, da bi bilo kaj urgentnega, pripravljeni priti v službo tudi ob petkih."

Prednosti in slabosti takšnega zaposlitvenega modela

Skrajšan delovni čas po besedah strokovnjakinje prinaša odlične rezultate za vse vpletene: državo, posameznika in delodajalce. Med prednostmi za državo so pospeševanje fleksibilnosti trga delovne sile, uspešno izvajanje družinske politike, zmanjševanje brezposelnosti, zmanjševanje stroškov, povezanih z daljšimi bolniškimi odsotnostmi in s tem razbremenitev zdravstvene blagajne, izboljšanje socialnoekonomskih razmer, omogočanje lažjega prehoda starejšim delavcem iz delovno aktivnega življenja v upokojitev in povečanje vključevanja mladih v delovno aktivno življenje.

Prednosti za podjetja so opazen upad odsotnosti delavcev, dvig produktivnosti in povečanje dobička, povečanje ugleda blagovne znamke delodajalca, povečanje pripadnosti in lojalnosti zaposlenih ter povečanje privlačnosti delodajalca pri zaposlovanju. Delodajalci, ki omogočajo skrajšan delovni čas, so v prednosti pri pridobivanju delovne sile, hitreje privabijo nove talente, hkrati imajo konkurenčno prednost pred drugimi podjetji. Z omogočanjem krajšega delovnega podjetja starejšim delavcem olajšajo prehod v upokojevanje, ker jih dodatno razbremenijo (veliko podjetij s starejšo populacijo je ugotovilo, da so njihovi delavci manj utrujeni in izkazujejo željo, da bi kljub pokoju še vedno nekaj ur delali v podjetju ali sodelovali v mentorskih projektih).

Prednosti za posameznika so povečana motivacija, storilnost, lojalnost in pripadnost podjetju, boljše ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem, povečana osredotočenost na delo in zadovoljstvo. Ob tem pa zmanjševanje stresa in pregorelosti, povezanih z delovnim mestom.

Kaj pa slabosti? Podjetja so v skrbeh, da bi bila manj konkurenčna, bojijo se upada dobička in povečanih stroškov, povezanih z dodatnim zaposlovanjem, našteje Alićeva. "Strah pred novostmi, agilnost v poslovanju in skrajšan delovni čas so v nasprotju z vsem, kar so nas učili o podjetništvu. Čas epidemije nam je hitro pokazal, da smo sposobni čez noč preiti na delo od doma in digitalizirati poslovanje. Uvideli smo, da lahko to postane naša nova resničnost, saj se trendi na področju dela spreminjajo. Po eni strani imajo podjetja izjemne težave pri pridobivanju kadrov, še posebej pa nižjih poklicev. Nekaj delovne sile smo uvažali, a smo tudi te bazene, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, zelo izpraznili. Podjetja se borijo tudi za to, da bi obdržala delovno silo, ker se trendi menjavanja služb spreminjajo in stroški dela rastejo. Trendi, povezani z menjavo službe, izkazujejo, da plača ni več glavni motivator, prevladujejo drugi dodatni dejavniki. Mladi iščejo prve zaposlitve, povezane s svojim študijem, starejši pa so pripravljeni delati za malenkost manj denarja, a boljše ravnotežje, da bi delali manj in bili bolj razbremenjeni."

Strah, da bodo podjetja z implementacijo skrajšanega delovnega časa izgubila na konkurenčnosti, je odveč, zatrjuje naša sogovornica. "Podjetja, ki so poskusila model skrajšanega delovnega časa, ugotavljajo, da so ob tem dobila hkrati tudi brezplačno marketinško promocijo, ki jim je povečala ugled njihove blagovne znamke in da uživajo podporo drugih poslovnih partnerjev, saj s tem projektom pokažejo dodatno skrb za svoje zaposlene in družbeno odgovornost. 90 odstotkov anketirancev je na vprašanje, ali bi v primeru, da bi njihov delodajalec implementiral krajši delovni čas, v naslednjih dveh letih razmišljalo o menjavi službe, odgovorilo, da ne."

'Slovenci se radi pogovarjamo o novostih, v praksi nas je pa precej strah' 

Po okrogli mizi na to temo, ki so jo organizirali v začetku maja, se je po njenih besedah znatno povečal odstotek podjetij, ki jih zanima krajši delovni čas." Javila so se podjetja iz različnih panog, ki bi to želela implementirati. O imenih žal ne morem govoriti, lahko pa potrdim, da gre za le za eno manjše podjetje (do 50 zaposlenih), ostala pa so srednje velikosti (do 250 zaposlenih). Zanimala jih je zakonska podlaga, proces izpeljave projekta, spremembe poslovnih procesov, izvedbe meritev in anket ter dobre prakse podjetij v Sloveniji. Interes je zelo visok in upam, da bo čim več takih povpraševanj, hkrati pa upam na spremembe na področju skrajšanega delovnega časa."

Prvi korak je torej ureditev zakonske podlage. Pa potem? Kako blizu uvedbi česa takšnega je Slovenija? "V Sloveniji se radi pogovarjamo o novostih, v praksi pa smo prestrašeni. Kulturološko smo zelo radi na varnem, v coni udobja in si ne upamo biti drzni in inovativni. Verjamemo, da ni možno narediti več v manj časa." A glede na to da se danes pogovarjamo o tem, menim, da smo naredili korak naprej, še doda Alićeva. "Je pa vse povezano z miselnostjo naših vodilnih menedžerjev. Praksa je pokazala, da so mlajši bolj dovzetni in naklonjeni spremembam kot starejši. Potrebno je spremeniti miselnost. Zakaj bi pustili, da nam delovna sila odhaja v tujino? Kako bomo motivirali naše otroke, da pristopijo v nove poklice bolj inovativno in ustvarjalno, če jim ne bomo ponudili novih oblik dela in delovnih mest? Če želimo imeti zaposljivo delovno silo, se bomo morali prilagajati trenutnemu stanju aktivno delovnega prebivalstva, sicer bomo morali uvažati delovno silo iz Filipinov in drugih tretjih držav. Vendar vedoč, kako zapleten in dolgotrajen je birokratski proces zaposlovanja tujcev, dvomim, da bodo podjetja pri tem uspešna."

Naloga naše vlade je, da zakone posodobi in prevetri tako, da podpirajo gospodarstvo, še doda. "Gospodarstvo in država bi morala delovati v simbiozi, ker sta soodvisna eden od drugega. Na Švedskem so to uredili z zakonodajo, ki so jo sprejeli čez noč, nekatera podjetja so tudi sofinancirali z evropskimi sredstvi. Če bi se zakoni prilagodili in bi vlada podprla z ugodnejšo davčno obdavčitvijo podjetja s skrajšanim delovnim časom, sem prepričana, da bi bil odziv podjetji boljši in večji. Kot smo lahko daleč temu, smo lahko tudi blizu. Pomembno je le, da si upamo, da si želimo sprememb in boljši jutri. Bodimo drzni, sledimo dobrim poslovnim evropskim trendom, saj bomo glede na stopnjo upokojevanja in starostno skupino naših delavcev na dolgi rok prisiljeni nekaj spremeniti."

Za konec strokovnjakinja opozori še, da je skrajšan delovni čas živi mehanizem, ki se mora konstantno prilagajati poslovnim ciljem podjetja, viziji in vsemu, k čemur podjetje stremi v prihodnosti. "To ni stvar, ki bi se implementirala in opustila, treba jo je ves čas meriti, opazovati, prilagajati in paziti, saj vmes pridemo do sklenitve kroga, ko se povečata produktivnost in dobiček. Takrat podjetja morajo dodatno kadrovsko okrepiti svojo ekipo, sicer bodo prišla spet na začetek, ko zaposleni ne bodo mogli opravljati svojega dela. Skrajšan delovni čas je preveč lepa stvar, da bi se brez načrtovanja uničila že vnaprej. Na dolgi rok vsem trem udeležencem, zaposlenemu, podjetju in državi, prinaša odlične ugodnosti."