Zadnji politbarometri kažejo, da je Donald Trump daleč pred Joejem Bidnom v tekmi za Belo hišo. Zdaj ameriško pravosodje išče obvode, s katerimi bi ga eliminirali iz volitev za predsednika ZDA, ki bodo potekale naslednje leto. Pri tem bodo sodišča v zveznih država očitno kretivno uporabila starodavni člen 14. amandmaja ameriške ustave, ki govori o konfederacijskih upornikih.
Vrhovno sodišče Kolorada je namreč izdalo pravno mnenje, da se Trumpu prepove opravljanje predsedniške funkcije, pri čemer se je sklicevalo na tretji člen 14. amandmaja. S tem ga je odstranilo z volilnega lista v zvezni državi leta 2024.
Zgodovinski člen, ki govori o upornikih iz ameriške državljanske vojne
Koloradsko vrhovno sodišče je uporabilo t. i. ustavno klavzulo o uporništvu in ga odstranilo iz predsedniških volitev v zvezni državi. Odločitev sodišča, katerega sodnike so imenovali demokratski guvernerji, je prvi primer v zgodovini, da je bil 3. člen 14. amandmaja uporabljen za diskvalificiranje predsedniškega kandidata.
Sodišče je odločitev zadržalo do 4. januarja ali do takrat, ko bo o tem odločalo Vrhovno sodišče ZDA. Uradniki v Koloradu pravijo, da je treba vprašanje rešiti do januarja. Datum je pomemben, kjer morajo do 5. januarja državne volilne komisije natisniti predsedniške glasovnice.
“Do teh zaključkov ne pridemo zlahka,” je zapisala večina sodišča. “Zavedamo se razsežnosti in teže vprašanj, ki so zdaj pred nami. Prav tako se zavedamo svoje slovesne dolžnosti, da uporabljamo zakon brez strahu ali naklonjenosti in brez vpliva javnosti na odločitve, ki jih nalaga zakon, da jih sprejmemo.”
Trumpova kampanja se bo pritožila
Trumpovi odvetniki so obljubili, da se bodo na morebitno diskvalifikacijo nemudoma pritožili pri najvišjem sodišču v državi, ki ima zadnjo besedo o ustavnih zadevah. Trumpova pravna predstavnica Alina Habba je v izjavi v torek zvečer dejala: “Ta sodba, ki jo je izdalo vrhovno sodišče Kolorada, napada samo srce demokracije te države. Ne bo obstala in verjamemo, da bo vrhovno sodišče to neustavno odredbo razveljavilo.” Trump te odločitve ni omenil med zborovanjem v torek zvečer v Waterlooju v Iowi, vendar je njegova kampanja poslala elektronsko pošto za zbiranje sredstev, v kateri je ta odločitev omenjena kot “tiranska”.
Predsednica republikanskega nacionalnega odbora Ronna McDaniel je odločitev označila za “vmešavanje v volitve” in dejala, da namerava pravna ekipa RNC pomagati Trumpu v boju proti sodbi. Trump je leta 2020 izgubil Colorado za 13 odstotnih točk in ne potrebuje države za zmago na predsedniških volitvah naslednje leto. Toda nevarnost za nekdanjega predsednika je, da bo več sodišč in volilnih uradnikov sledilo zgledu Kolorada in izključilo Trumpa iz zveznih držav, v katerih mora zmagati.
Le ena izmed desetine podobnih tožb
Na nacionalni ravni je bilo vloženih na desetine tožb za diskvalifikacijo Trumpa skladno s 3. členom, ki je bil zapisan z namenom, da nekdanjim konfederalcem prepreči vrnitev v vlado po državljanski vojni. Prepoveduje funkcijo vsakomur, ki je prisegel, da bo “podpiral” ustavo in nato “sodeloval v vstaji ali uporu” proti njej, od desetletja po državljanski vojni pa je bil uporabljen le nekajkrat.
“Mislim, da bi to lahko spodbudilo druga državna sodišča ali sekretarje, da ukrepajo zdaj, ko je prišlo do razsodbe v prvem primeru,” je po torkovi razsodbi dejal Derek Muller, profesor prava Notre Dame, ki je pozorno spremljal primere 3. člena: “To je velika grožnja Trumpovi kandidaturi.”
Primer Colorado je prvi, kjer so tožniki uspeli. Po tedenskem zaslišanju novembra je okrožna sodnica Sarah B. Wallace ugotovila, da je Trump res “sodeloval v uporu” s spodbujanjem k nasilu ob napadu na Kapitol.
Trumpovi odvetniki so sodnico želeli prepričani, da se jezik v 3. členu nanaša na “uradnike Združenih držav”, ki so prisegli, da bodo “podprli” ustavo, zato člen ne sme veljati za predsednika, ki ni vključen kot “uradnik Združene države” drugje v dokumentu in katerih prisega je, da bo “ohranil varoval in branil” ustavo. Določba prav tako pravi, da zajeti uradi vključujejo senatorja, predstavnika, volivce predsednika in podpredsednika ter vse druge “pod Združenimi državami”, vendar ne imenuje predsedstva.
Najvišje sodišče zvezne države se ni strinjalo, rekoč, da je nesmiselno trditi, da bi oblikovalci amandmaja, ki se bali vrnitve nekdanjih konfederalcev na oblast, prepovedali dostop do nižjih položajev, ne pa do najvišjega položaja v državi.
Sodniki prepričani, da je Trump z govorom vzpodbudil upor
Levo usmerjena skupina, Državljani za odgovornost in etiko v Washingtonu, ki je sprožila primer v Koloradu, je razsodbo pozdravila.
“Naša ustava jasno določa, da je tistim, ki prekršijo svojo prisego in napadejo našo demokracijo, prepovedano služiti v vladi,” je v izjavi dejal njen predsednik Noah Bookbinder.
Trumpovi odvetniki so tudi pozvali višje sodišče v Koloradu, naj razveljavi sodbo prve sodnice, da je Trump hujskal k nasilju ob napadih na Kapitol. Njegovi odvetniki so trdili, da je takratni predsednik preprosto uporabljal svojo pravico do svobode govora in ni pozival k nasilju. Trumpov odvetnik Scott Gessler je prav tako trdil, da je bil napad bolj “nemir” kot upor, kar je povzročilo negodovanje med sodniki.
“Zakaj ni dovolj, da je nasilna drhal vdrla v Kapitol, medtem ko je kongres opravljal temeljno ustavno funkcijo?” je zapisal sodnik William W. Hood III.
V sodbi, izdani v torek, je večina sodišča zavrnila argumente, da Trump ni odgovoren za nasilen napad njegovih podpornikov, ki naj bi preprečil potrditev predsedniškega glasovanja s strani kongresa: “Predsednik Trump je imel govor, v katerem je dobesedno spodbujal njegovih privržencev v boj na Kapitolu,” so zapisali.
Sodniki vrhovnega sodišča v Koloradu Richard L. Gabriel, Melissa Hart, Monica Márquez in WIlliam W. Hood so odločili v korist pobudnikov. Vrhovni sodnik Brian D. Boatright se ni strinjal in je trdil, da so ustavna vprašanja preveč zapletena, da bi jih lahko rešili na državnem zaslišanju. Sodnika Maria E. Berkenkotter in Carlos Samour sta prav tako nasprotovala.
“Naše sodišče ne more nekomu odvzeti pravice do opravljanja javne funkcije brez ustreznega pravnega postopka,” je Samour zapisal v svojem nestrinjanju. “Tudi če smo prepričani, da je kandidat v preteklosti zagrešil grozljiva dejanja – upam si reči, da je bil udeležen v uporu –, mora obstajati ustrezen postopkovni postopek, preden lahko tega posameznika razglasimo za diskvalificiranega za opravljanje javnih funkcij.”
V Minnesoti in Michiganu je prišlo do drugačne odločitve
Sodba v Koloradu je v nasprotju z vrhovnim sodiščem Minnesote, ki je prejšnji mesec odločilo, da lahko državna stranka na prvo glasovanje uvrsti kogar hoče. Zavrnilo je tožbo iz 3. člena, vendar je dejalo, da lahko tožniki poskusijo znova med splošnimi volitvami.
V drugem primeru 14. amandmaja je sodnik iz Michigana odločil, da mora kongres, ne sodstvo, odločiti, ali lahko Trump ostane na volitvah. Na to odločitev je vložena pritožba. Liberalna skupina, ki stoji za temi primeri, Free Speech For People, je prav tako vložila drugo tožbo v Oregonu, da bi Trumpa odvrnila od tamkajšnjih volitev.
Obe skupini financirajo liberalni donatorji, ki podpirajo tudi predsednika Joeja Bidna. Trump je predsednika osebno okrivil za tožbe proti njemu.
Trumpovi zavezniki so odločitev sodišča v Coloradu označili za “neameriško” in “noro” ter del politično motiviranega prizadevanja za uničenje njegove kandidature.
“Štirje pristranski demokratski operativci na vrhovnem sodišču v Koloradu mislijo, da bodo morali odločati o naslednjih predsedniških volitvah za vse prebivalce Kolorada in Američane,” je v izjavi dejala predsednica republikanske konference predstavniškega doma Elise Stefanik.
Zadeva se bo na koncu razpletla na Vrhovnem sodišču ZDA, kjer se sicer pričakuje, da bo Trumpa konservativna večina sodnikov razrešila, a bi za Trumpa utegnilo bili neprijetno dejstvo, da tudi nekateri konservativni sodniki njemu niso preveč naklonjeni, saj ga ne vidijo kot pravega konservativca, ampak političnega oportunista.
I. K.