Cene plina v Evropi ob zaprtju Severnega toka še navzgor

Cene plina v Evropi so v luči zaprtja plinovoda Severni tok 1 danes zjutraj ponovno zrasle, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Na nizozemskem vozlišču TTF je cena poskočila za 28 odstotkov. Oktobrske terminske pogodbe za megavatno uro zemeljskega plina so dosegle 275,2 evra.

MOSKVA > Ruski energetski velikan Gazprom je 31. avgusta zaprl dobavo plina po Severnem toku 1. Napovedali so, da bo zapora trajala tri dni, v tem času pa naj bi na plinovodu izvedli rutinska vzdrževalna dela. Gazprom je nato 2. septembra sporočil, da so med deli odkrili okvaro v turbini, zato bo dobava plina ostala ustavljena.

Severni tok 1 je sicer od 27. julija obratoval z le 20-odstotno zmogljivostjo, kar so v ruskem energetskem gigantu prav tako pripisali dvema okvarjenima turbinama. Eno od turbin, ki jo je v Kanadi proizvedlo podjetje Siemens Energy, so na popravilo poslali v Montreal, zaradi sankcij proti Rusiji pa proizvajalec popravljene turbine sprva ni želel vrniti, a se je premislil po vztrajanju Berlina.

Kot še navaja Tass, je ta turbina zdaj obtičala v Nemčiji, saj da Gazprom nima potrebne dokumentacije, ki bi omogočila transport in popravilo na Severnem toku 1.

Na dogajanje so se odzvali v Kremlju in prekinjeno dobavo plina Nemčiji pripisali sankcijam Zahoda proti Rusiji, ki preprečujejo popravila na infrastrukturi.

"Sankcije so tiste, ki preprečujejo servisiranje okvarjenih delov in njihovo selitev brez ustreznih pravnih podlag... Do takšnih razmer, kot jih vidimo zdaj, so pripeljale sankcije, ki so jih uvedle zahodne države," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Zavrnil je "poskuse Zahoda, da bi krivdo za nastalo situacijo pripisali Moskvi".

"Krivda je na strani Zahoda - v tem primeru EU, Kanade in Velike Britanije," njegove besede še povzema francoska tiskovna agencija AFP.

---