Foto: EPA
Foto: EPA

Želja reprezentativne invalidske organizacije za ljudi z izgubo sluha je, da se začne slovenski znakovni jezik nemudoma vključevati v vse vertikale izobraževanja, so zapisali v sporočilu za javnost.

V znakovnem jeziku se sporazumeva okoli 70 milijonov gluhih po vsem svetu, a ta jezik ni enoten za ves svet, temveč imamo nacionalne znakovne jezike. 24 držav članic EU-ja je znakovni jezik že priznalo kot uradni jezik gluhe manjšine in ga statusno izenačilo z govorjenimi jeziki. Tako je tudi v Sloveniji, ki je leta 2002 sprejela zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.

Znakovni jezik vpisan v slovensko ustavo

Od junija 2021 je slovenski znakovni jezik vpisan tudi v slovensko ustavo ter s tem priznan kot samostojen in avtohton jezik naše države. V ustavi ima to pravico v EU-ju vpisanih le pet držav.

V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarjajo, da je treba razvoj tega jezika nadaljevati, vendar pod finančnim okriljem države, kot to predvideva 62.a člen ustave. Doslej ga je izvajala zveza društev in od leta 1979 razvila 22.000 kretenj. "To je pomemben dosežek za ohranitev edinega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva 1500 gluhih, vendar je kretenj občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne sfere družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča, psihoterapije in drugo," so navedli.

Prepričani so, da je treba najti tudi rešitev za okrog 150 gluhih starostnikov, ki bivajo v domovih starejših občanov in so zaradi komunikacijske ovire precej osamljeni in prepuščeni sami sebi, saj se ne morejo vključevati v redne dejavnosti teh ustanov.

Za boljšo dostopnost do informacij

V zvezi nestrpno pričakujejo tudi boljšo dostopnost do informacij. Država je pred več kot letom dni začela pomemben projekt, ki bo v prihodnosti prinesel sprotno zapisovanje govora v besedilo, od česar bodo imeli koristi študenti na fakultetah, starejši ljudje ter gluhi in naglušni. Tehnologijo naj bi lahko uporabile tudi televizije. "Glede na to, da je v državi okrog 150.000 ljudi z izgubo sluha, lahko trdimo, da obstaja širok družbeni interes za hitro realizacijo projekta," so poudarili.

Jabolko navdiha Matjažu Juhartu, Simoni Gerenčer, Bojanu Mordu in Jožetu Tekavčič

Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti priznanje jabolko navdiha vročil sekretarju zveze društev gluhih in naglušnih Matjažu Juhartu, pa tudi dr. Simoni Gerenčer, ki je začetnica znanstvenega raziskovanja in strokovnega dela z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru, soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN ter pobudnica vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije, Bojanu Mordu, ki kljub okvari sluha izpolnjuje svoje življenjske cilje, in gluhoslepemu umetniku z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja, Jožetu Tekavčiču.

Borut Pahor s tokratnimi prejemniki jabolka navdiha. Foto: Urad predsednika Republike Slovenija/Daniel Novakovič/STA
Borut Pahor s tokratnimi prejemniki jabolka navdiha. Foto: Urad predsednika Republike Slovenija/Daniel Novakovič/STA

Varuh človekovih pravic poziva k čimprejšnji pripravi podzakonskih aktov

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob dnevu slovenskega znakovnega jezika čestita vsem predstavnikom skupnosti gluhih in naglušnih za vse napore na poti do sprejetja tega zakona, ki ima velik vpliv na kakovost življenja uporabnikov znakovnega jezika. Hkrati opozarja na nujno sprejetje podzakonskih aktov za uresničitev pravic v praksi.

Letos namreč mineva 20 let od sprejetja zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. "Zdi pa se, da bomo morali v slovenski družbi narediti še veliko za zagotovitev njihove ustrezne vključenosti v družbo. Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v slovensko ustavo, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom. V vsem tem času se žal ni naredilo nič bistvenega za sistemsko ureditev razvoja slovenskega znakovnega jezika," je so v sporočilu za javnost povzeli varuha.

Spomnil je, da je že ob vpisu v ustavo opozoril, da je to le prvi korak k polnemu uresničevanju pravic gluhih oziroma ljudi z okvarami sluha.

Pristojne zato poziva, da čim prej pripravijo podzakonske akte, da se bodo pravice udejanjale še v praksi, sicer bodo ostale le mrtve črke na papirju. Pričakuje tudi, da država pripravi zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih, in da bo ta sprejet čim prej.

Svetovni dan znakovnega jezika
Jezik gluhih