Marjan Divjak, ki si je magistrske naslove pridobil na univerzah v Ljubljani, Torinu in v Oxfordu, od leta 2013, ko je vlado še vodil Janez Janša, vodi direktorat za zakladništvo na finančnem ministrstvu in tako v zadnjih letih bdi nad zadolževanjem države in upravljanjem z javnim dolgom.
Na svoje delo tam je zelo ponosen, saj mu je z ekipo sodelavcev v času finančne krize, ko se je Slovenija soočala z nezaupanjem vlagateljev in bonitetnih agencij, uspelo ohraniti dostop države do dolžniških in kapitalskih trgov, je izpostavil danes v predsedniški palači.
Pred tem je bil med letoma 2005 in 2008 kot svetovalec zaposlen v kabinetu premiera Janše in kot analitik delal v direktoratu za zakladništvo. Mednarodne izkušnje si je nabiral kot zunanji svetovalec pri Mednarodnem denarnem skladu, vodil je tudi misije sklada v Surinamu in Mjanmaru, kjer je svetoval centralnima bankama na področju upravljanja z dolgom.
Bančne izkušnje je medtem pridobil kot član nadzornega sveta SID banke, kjer zaključuje svoj drugi mandat, od leta 2020 je tudi prvi nadzornik. Kot je dejal, mu je to delo omogočilo poglobljeno razumevanje bančnega sistema.
Izziv podnebne spremembe in inflacija
Finančni sektor in tudi centralne banke bodo po Divjakovem mnenju odigrali ključno vlogo pri tranziciji k trajnostnemu in okoljsko vzdržnemu gospodarstvu, s tem pa pri naslavljanju podnebnih sprememb, ki sodijo med največje izzive sodobne družbe. Na tem področju ima praktične izkušnje, saj je bil pobudnik za pripravo okvirjev za zeleno in trajnostno obveznico Slovenije. Med predsedovanjem EU je bil odgovoren za področje trajnostnih financ, je izpostavil.
»Denarna politika bo v okolju povišane inflacije v območju evra v prihodnjih letih izrazito zahtevna,« je napovedal. Četudi je za zdaj uradno stališče Evropske centralne banke (ECB) in Banke Slovenije, da je trenutna visoka inflacija prehodne narave, je opozoril, »da izziv spopadanja s potencialno trajno inflacijo in s tem povezanim obsežnim znižanjem monetarnih spodbud ostaja velik«.
»Lahko tudi pričakujemo, da bodo pogledi držav glede potrebnega odziva denarne politike precej različni. Banka Slovenije mora v največji možni meri sodelovati pri oblikovanju skupne denarne politike tudi v tem zelo zahtevnem obdobju, ki prihaja,« verjame Divjak. Prav tako izziv ostajata struktura in poslovni model »sicer visoko kapitaliziranega in likvidnega slovenskega bančnega sistema«.
»V zadnjih letih je dobiček bank na ravni bančnega sistema naraščal, a je bil v veliki meri rezultat neto sproščanja oslabitev, rezervacij in drugih enkratnih dejavnikov. To govori o tveganju poslovnega modela bank, ki s klasičnimi bančnimi produkti in storitvami ne zmorejo zagotavljati vzdržnega dobička na srednji rok,« je opozoril. Banke se morajo po njegovih besedah prilagoditi spremenjenim razmeram v smislu digitalizacije in drugih tehnoloških sprememb.
Banka Slovenije bo v središču teh sprememb, pa tudi v središču kolektivnih prizadevanj za znižanje okoljskih tveganj. Prav tako bo pomembno sodelovala pri reševanju odprtih vprašanj glede sanacije bank v letih 2013 in 2014 ter vprašanja posojil v švicarskih frankih, je še napovedal.
Divjak: Očitki nekateri medijev ne držijo
Ob koncu predstavitve se je Divjak obregnil ob pisanje medijev v zadnjem obdobju. »Neprijetno je brati zapise, ki ne držijo,« je dejal in zatrdil, da je vedno ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi, zakonito ter da je imel »vedno na prvem mestu Slovenijo«.
V zadnjih dneh je portal Necenzurirano sicer pisal o nekaterih očitkih glede Divjakove vloge v postopku javne ponudbe 49 odstotkov delnic Nove KBM leta 2007. Omenjalo se je tudi njegovo sodelovanje v komisiji, ki je ob sanaciji bank konec leta 2013 in v začetku leta 2014 odločala o tem, katere bančne naložbe bodo prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Predsednik republike Borut Pahor je predlog za imenovanje Divjaka na viceguvernersko mesto v DZ poslal minuli torek, potem ko je po pogovorih s poslanskimi skupinami presodil, da bi na glasovanju utegnil dobiti zadostno podporo. Za njegovo imenovanje je potrebnih vsaj 46 glasov, DZ pa bo o kandidatu glasoval najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga.
Pahor je poziv za mesto viceguvernerja objavil oktobra lani, ker Primožu Dolencu 5. aprila poteče mandat. Na poziv je prispelo pet predlogov kandidatur; poleg Divjaka so se prijavili še Branko Babič, Miha Mihič in Sibil Svilan, vnovič se je prijavil tudi Dolenc. V svetu Banke Slovenije so poleg Dolenca še guverner Boštjan Vasle in viceguvernerji Irena Vodopivec Jean, Jožef Bradeško in Tina Žumer.
