Slovenski smučarski skakalec Žiga Jelar je blestel v zaključku minule sezone, ko si je marca na finalu v Planici priskakal mali kristalni globus v posebnem točkovanju poletov, potem ko sploh ni bil v ekipi za olimpijske igre v Pekingu in svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Vikersundu. V letošnjo sezono je vstopil z velikimi načrti, saj je prvi med reprezentanti začel s treningi, nato pa si je septembra zvil gleženj, ko mu je v natikačih zdrsnilo doma. Po dosežkih na prvih 12 tekmah v sezoni je peti skakalec slovenske reprezentance, zbral je 99 točk, kar ga uvršča na 28. mesto v svetovnem pokalu.
Če greš jezen na skakalnico, je le še slabše
»Trije tedni brez skokov po zvinu gležnja so vplivali na mojo pripravljenost, zato je bil prvi del sezone slabši od pričakovanj. Ko sem imel na drugi postaji sezone v Ruki na treningu skoke med najboljših šest, sem zbezljal in preveč izsiljeval rezultat. Najtežje je sprejeti, da se na koncu boriš za 28. mesto, potem ko pokažeš skoke za uvrstitev med najboljšo deseterico. Tedaj se je treba resetirati, ne pa v želji po dokazovanju oditi jezen na skakalnico, saj je nato vse skupaj le še slabše,« je povedal Žiga Jelar.
Potem ko je na prvih dveh tekmah novoletne turneje v Nemčiji zasedel 28. in 34. mesto, je na Avstrijskem pokazal napredek z 21. in 15. mestom. Na tretji postaji v Innsbrucku je jezen zaradi poraza v dvoboju z Avstrijcem Leitnerjem v prvi seriji že pospravljal opremo, ko mu je Domen Prevc sporočil, da je bil tekmec diskvalificiran zaradi neustreznega dresa in je napredoval v finale. »Tako sem bil jezen nase zaradi slabega skoka, da finala sploh nisem bil vesel, čeprav zelo spoštujem vsako točko. Prav super finalni skok na Bergislu mi je povrnil samozavest, da sem nato v Bischofshofnu naredil najboljša skoka sezone. Znova sem bil drzen v zraku, zdaj se moram še ustaliti, da ne bo nihanj. Sem na pravi poti, moj cilj pa so stopničke,« je razlagal Jelar, ki bi si ga zaradi vzornega obnašanja, spoštljivosti in tovarištva za zeta želela marsikatera mama.
Obtožbe o prevelikih dresih so nepotrebne
»Skoki so šport občutkov in to ga dela še bolj zanimivega. Odločajo malenkosti. Lahko imaš le za milimeter nižjo peto čevlja ali počepneš nižje, pa imaš povsem drugačne občutke. Včasih vpliva na nastop že to, kakšne volje se zjutraj zbudiš. Na slabši nastop lahko vpliva občutek v nogah ali blago otrdel vrat. V skokih se en dan lahko tolčeš po glavi, že naslednji dan pa letiš v oblakih,« je 25-letni tekmovalec iz Spodnje Besnice razlagal o tanki meji med uspehom in neuspehom.
V minulih dneh je bilo veliko razprav o opremi tekmovalcev, predvsem velikosti dresov. Sam ima zavestno manjši dres, kot je dovoljena velikost po predpisih. Na novoletni turneji je bil na kontroli opreme na vsakem prizorišču – največkrat med slovenskimi tekmovalci –, ko so mu pregledali tudi po 11 elementov. »Nisem človek, ki bi iskal bližnjice, ker bi nato imel težave z nastopom, če bi vedel, da oprema ni po pravilih. Sem na varni strani in imam mirno vest, ko dvignem pokal. Veliko je debate o dresih, a njihova velikost je v skladu z meritvami, ki so bile narejene pred sezono. Ne gre za goljufanje z dresi med sezono, morda pa so se nekateri ob meritvah, ki so bile narejene poleti, bolje znašli kot ostali. Obtožbe so nepotrebne. Med vsemi, ki skačemo, nihče ni izmerjen tako, kot bi moral biti,« je dodal Jelar, sicer najboljši glasbenik v karavani, saj v prostem času snema albume. Ker ima veliko športnih obveznosti, na tekme le redko vzame kitaro. Lahko bi sestavili ansambel iz tekmovalcev v svetovnem pokalu, saj je Norvežan Marius Lindvik didžej, Poljak Piotr Žyla igra kitaro, Timi Zajc harmoniko ...
